REDARSTVO

V okviru Medobčinske uprave občin Bovec, Kobarid in Tolmin je bilo ustanovljeno medobčinsko redarstvo, ki je pričelo z operativnim delom leta 2006. V letu 2010 se je občinam soustanoviteljicam pridružila še Občina Kanal ob Soči.

Občinski redarji opravljajo naloge na podlagi občinskih odlokov vseh štirih občin soustanoviteljic, Zakona o občinskem redarstvu (ZORed), Zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o cestah (Zces-2), Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), Zakon o ohranjanju narave (ZON), Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) ter Uredba o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov.

Občinski redarji opravljajo naloge v predpisani uniformi ter s predpisanimi sredstvi, med katere sodi: piščalka, loparček za urejanje prometa, sredstva za vezanje in vklepanje (lisice) in plinski razpršilec. Medobčinski redarji niso oboroženi.

Občinski redar je skladno z določbo 99. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23) in zgoraj navedenimi predpisi, pooblaščena uradna oseba.

Posamezne oziroma konkretne naloge občinskih redarjev lahko občina opredeli tudi z občinskimi odloki. V določbi prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških ( Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US) je opredeljeno, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.

Temeljne naloge občinskih redarjev so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed):

• nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
• varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
• skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
• varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine,
• vzdrževati javni red in mir.

Občinski redar ima pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:

• opozorilo,
• ustna odredba,
• ugotavljanje istovetnosti,
• varnostni pregled osebe,
• zaseg predmetov,
• zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja,
• uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca.

Na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) lahko občinski redarji opravljajo pooblastila nad naslednjimi določbami:

• Varstvo okolja,
• Odgovornost staršev, skrbnikov oz. rejnikov,
• Listine, ki jih morajo imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa, razen listine o tovoru in pri opravljanju prevoza skupine otrok, potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah
• Izločitev vozila iz prometa ter čas trajanja izločitve,
• Odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila,
• Dolžnost upoštevanja pravil,
• Območje umirjenega prometa,
• Območje skupnega prometnega prostora,
• Območje za pešce,
• Varnostni pas,
• Zaščitna čelada,
• Prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno    zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila,
• Vožnja z vozilom po cesti,
• Vožnja z vozilom na prehodu za pešce,
• Najvišje dovoljene hitrosti,
• Najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil,
• Približevanje križišču in razvrščanje pred križiščem,
• Odpiranje vrat vozila,
• Zapustitev vozila,
• Označitev ustavljenih vozil,
• Ustavitev in parkiranje,
• Parkiranje na parkirnem mestu označenem za invalide,
• Območja kratkotrajnega parkiranja,
• Izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno,
• Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti,
• Pogoji za opravljanje gospodarske vožnje,
• Udeležba pešcev v cestnem prometu,
• Označitev pešcev,
• Varstvo otrok,
• Prevoz oseb,
• Jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji za udeležbo živali v cestnem prometu,
• Pogoji za udeležbo koles v cestnem prometu,
• Vožnja voznikov koles z licenco,
• Pogoji za udeležbo mopedov, motornih koles, trikoles, lahkih štirikoles in štirikoles v cestnem prometu,
• Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu,
• Pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu,
• Prometna signalizacija,
• Svetlobni prometni znaki
• Prepoved vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju.

Na podlagi Zakona o cestah (ZCes-2) občinski redarji ugotavljajo kršitve določb o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja,

Urejanje in nadzor prometa je pooblastilo za ustavljanje in nadzor voznikov in drugih udeležencev v prometu.

Pri opravljanju navedenih nalog občinski redarji izrekajo globe in opozorila ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki jim jih predpisujejo zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi.

Pri opravljanju nalog po ZPrCP sme občinski redar zahtevati od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti občinskemu redarju zahtevano listino na vpogled.

Pri urejanju prometa vozil morajo občinski redarji uporabljati znake, ki jih dajejo policisti v skladu z zakoni in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi.

Na podlagi ZJRM opravljajo občinski redarji pooblastila s področij prekrškov:

• nedostojno vedenje,
• beračenje na javnem kraju,
• uporaba nedovoljenih predmetov,
• poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe,
• pisanje po objektih,
• vandalizem,
• nedovoljeno kampiranje,
• ščuvanje in razkazovanje živali z namenom povzročitve strahu ali ogroženosti,
• neupoštevanje zakonitega ukrepa uradne osebe.

Zakon o prekrških določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi, katerih del so tudi pooblaščene uradne osebe občinskih redarstev, s čimer je občinskim redarjem dano pooblastilo, da odločajo o prekrških v postopku s plačilnim nalogom in hitrem postopku z odločbo.

Prijava mora vsebovati podatke o prijavitelju, čim natančnejšo navedbo lokacije kršitve, opis nepravilnosti, navedbo kršitelja, če je znan, čas kršitve ter druge podatke, ki so pomembni s stanjem predmeta prijave. Lažniva prijava je kazniva po 39. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07, ZIN-UPB1) in se kaznuje z denarno kaznijo 500 evrov. Inšpektor je po določbi 2. odstavka 16. člena istega zakona dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.