V Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta je v petek, 31. 5. 2024, potekala slovesnost ob 100. obletnici ustanovitve Alpskega varstvenega parka, ki je bil predhodnik današnjega Triglavskega narodnega parka (TNP). Potekala je pod pokroviteljstvom in ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar prisotni pa so bili tudi predstavniki drugih narodnih parkov po svetu. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Med tujimi delegacijami so bili prisotne delegacija pobratenega Narodnega parka Crater Lake iz ZDA, predstavniki Narodnega parka Taunus iz Nemčije, predstavniki Narodnega parka Julijsko predgorje iz Italije in predstavniki Narodnega parka Berchtesgaden iz Nemčije, s slednjim pa TNP načrtuje 8. junija podpisati sporazum o pobratenju. Na slovesnosti so ob slavnostni govornici, predsednici RS Nataši Pirc Musar spregovorili še Tit Potočnik, direktor Triglavskega narodnega parka, Maša Kociper, kot namestnica ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka in Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije.
Kot je spomnil Potočnik, je TNP edini narodni park v Sloveniji in obsega 4 % slovenskega ozemlja in je eden od trinajstih narodnih parkov v Alpah. Leta 2003 je postal del Biosfernega območja Julijske Alpe, ki je kot prvo tako območje z 9 odstotki državnega ozemlja tudi največje biosferno območje pri nas.
»Prav letos, na stoto obletnico parka, bo to območje uvrščeno na UNESCO-v seznam čezmejnih biosfernih območij, saj se bo Biosferno območje Julijske Alpe združilo z biosfernim območjem v Italiji pod enotnim imenom Čezmejno biosferno območje Julijske Alpe,« je napovedal Potočnik.
Nataša Pirc Musar je v nagovoru med drugim dejala, da nemara ni Slovenca, ki ne bi lepot TNP s ponosom pokazal obiskovalcem, in da upa, da se zavedamo bogastva, ki ga ima Slovenija v tem delu države. Spomnila je na več zaslužnih pri ohranitvi slovenstva in osnovanju zaščitenega območja v tem delu domovine, med njimi Jakoba Aljaža, Frana Jesenka, Albina Belarja in Angela Piskernik.
»Ta dan je najprej praznik tistih, ki tu živite in delate in ki ste najbolj zaslužni za ohranjanje naravnega okolja, izjemne biotske pestrosti ter bogate kulturne dediščine v parku. Je praznik celotnega slovenskega naravovarstva,« je dejala Pirc Musarjeva in nadaljevala, da je »TNP živi muzej naravne in kulturne dediščine, vendar s to posebnostjo, da v njem živite tudi ljudje. Glavni izziv našega časa so podnebne spremembe, k obsegu škode pa svoje dodamo tudi ljudje. Temu se zoperstavljate z modrim upravljanjem parka v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo.«
Tudi ona se zaveda, da upravljanje TNP prinaša omejitve, a prepoznava, da za prebivalce prinaša tudi določene prednosti.
Kot je ob robu dogodka povedal župan Občine Bovec Valter Mlekuž, je bilo treba s strani županov Občin znotraj TNP vložiti veliko truda, da se je začelo spoštovati in izvajati 10. in 11. člen Zakona o TNP, ki Občinam znotraj parka zagotavljata finančna sredstva za projekte, investicije in dejavnosti, ki jih parkovne lokalne skupnosti izvajajo oziroma zagotavljajo v narodnem parku in ki se neposredno nanašajo na izvajanje razvojnih usmeritev. Parkovni lokalni skupnosti se tako iz državnega proračuna zagotovijo dodatna sredstva za sofinanciranje, v višini 80% predračunske vrednosti projekta ali investicije oziroma sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti.
»Največji del TNP je v Občini Bovec, saj pomeni več kot 30% celotnega ozemlja občine. Zavedamo se pomembnosti ohranjanja naravnega okolja in hkrati potreb po sonaravnem oziroma trajnostnem razvoju, zato smo že pred časom pristopili tudi k projektu umirjanja prometa in skupaj s Kranjsko Goro sofinanciramo avtobusne prevoze preko Vršiča. Hvaležni smo TNP tudi za zadnjo pridobitev, električni kombi, ki z omogočanjem raznih prevozov še kako služi svojemu namenu. Spodbujamo kolesarstvo in druge sonaravne aktivnosti. Zavedati pa se moramo, da so investicije znotraj TNP zaradi posebnih zahtev veliko dražje od siceršnjih investicij, zato pričakujem in verjamem, da bodo te še naprej podprte s strani TNP oziroma države. Samo skupaj nam bo uspelo območje TNP ohraniti takega, kakršen je in s trajnostnim razvojem zagotoviti, da bo to območje zanimivo tudi za življenje. Samo s pravim pristopom bomo na območju zadržali mlade družine in morda ustvarili pogoje za prihod mladih od drugod, saj brez prebivalstva tudi TNP ne more biti zgodba o uspehu.«
VEČ TUKAJ
