Občina Bovec si že več časa prizadeva urediti območje pri mostu pri slapu Boka, po zadnjem vetrolomu, ki je na omenjenem območju podrl ali poškodoval skoraj vsa drevesa, pa je želela to območje celostno urediti. V ta namen je bil s strani Občine Bovec pred kratkim organiziran sestanek s terenskim ogledom vseh soglasodajalcev, pri čemer je bil po ogledu, dne 8. 4. 2024, sklenjen načelni dogovor, da v prvi fazi zapolnijo vrzel med strugo Boke in državno cesto, v nadaljevanju pa bi se pogovarjali o ureditvi obstoječega neasfaltiranega parkirišča in morebitni razširitvi. V ta namen je Občina Bovec istega dne za predhodno strokovno mnenje ustno zaprosila tudi predstavnika Zavoda za varstvo narave, Območne enote Nova Gorica, 26. 4. 2024 pa je Občina Bovec od Zavoda prejela negativno mnenje.
V svojem odgovoru, v katerem se naslanjajo na določila 117. člena Zakona o zaščiti narave, so zapisali:
»Na podlagi ustnega pogovora ugotavljamo, da želi Občina Bovec, nasipati material na obstoječi vdolbini pod cesto, s čimer bi se poravnal obstoječ neizravnan teren. Preostale panje dreves, polomljenih ob ujmi pozimi 2023/2024, se odstrani ali zasuje, površine se ponovno zasadi z drevjem. Večje kamne, ki bodo ostali ob čiščenju struge, se uporabi za zavarovanje brežin pod obstoječimi gabioni. Nad nasutjem, vzdolž cest je predvideno urediti parkirišče ob državni cesti, ob obstoječem makadamskem parkirišču pri mostu čez Boko. Predvideno je vzdolžno parkirišče in ob njem enosmerna dostopna cesta do parkirnih mest, ureditev uvoza in izvoza na obstoječo cesto. Obseg in število parkirnih mest na sestanku nista bila dorečena, glede na opise se pričakuje izvedba križišč do ovinka v smeri od mosta čez Boko proti Bovcu. Predvidena je tudi postavitev urbane infrastrukture (klopi, mize ipd.).
Na podlagi prejete vloge in dokumentacije ugotavljamo, da se načrtovani posegi nahajajo na naslednjih varovanih območjih:
-Zavarovano območje naravni spomenik Soča (reka) (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin, Uradno glasilo, st. 5/90). Zavarovano območje naravni spomenik Boka (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Tolmin, Uradno glasilo, 5t. 5/90).
-Posebno ohranitveno območje (območje Natura 2000) SI3000253 Julijske Alpe (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
-Naravna vrednota Soča s pritoki do sotočja z ldrijco (ID 294) (hidroloka, geomorfoloka, naravna vrednota državnega pomena) (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot.
-Ekološko pomembno območje Julijske Alpe (ID 21100) Uredba o ekološko pomembnih območjih.
Na območju naravnih spomenikov Reka Soča in Boka je potrebno upoštevati varstveni režim, določen s 15., 17. in 18. členom Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine. Varstveni režim ureja posege in dejavnosti na območjih geomorfoloških površinskih, hidrološki in geoloških naravnih spomenikov in v skladu z le-tem je prepovedan vsak poseg, ki bi razvrednotil, poškodoval ali uničil naravni spomenik in prizadel njegovo svojevrstnost. Na območju Soče in Boke je med drugim prepovedano:
-izvajati gradbena dela (graditev cest in infrastrukturnih naprav), odkopavanje in zasipavanje trena ipd. na ožjem območju naravne dediščine.
-Graditi vseh vrst na bregu ali v neposredni bližini bregov (npr. stanovanjske ali počitniške hiše, turistične objekte, gospodarska poslopja, parkirne prostore).
-Postavljati reklamne in druge table, znamenja ali svetlobne napise na ožjem območju naravne dediščine. Zakrivati ali kvariti značilne razglede na naravno dediščino z novimi stavbami, ograjami itd. na ožjem in širšem območju naravne dediščine, so:
-Omejevati dostop do vode (npr. z ograjami, jarki, drugimi ovirami).
-Kakorkoli onesnaževati vodo (npr. s spuščanjem tehnoloških odpadnih voda, tekočih odpadkov, kanalizacijskih odplak, ipd.);
-Odlagati ali odmetavati odpadke vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode ter odlagati odpadke na ožjem in širšem območju naravne dediščine;
-Posegati v obrežno vegetacijo (npr. redčiti ali sekati drevje ali grmovje, zasaditi bregove ipd.); Povzročati vibracije ali eksplozije na ožjem in širšem območju naravnega spomenika.
-Odvzemati prod, pesek ali mivko z obrežja, prodišča ali z dna struge.
Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe možno:
-posegati v obrežno vegetacijo zaradi boljše predstavitve naravne dediščine (npr. redčiti ali sekati drevje in grmovje, zasaditi bregove ipd.);
-izvajati manjša regulacijska gradbena dela (npr. čiščenje struge na določenih odsekih ipd.).
-urediti naravno dediščino za obisk javnosti (npr. napraviti steze za obiskovalce, razgledišča, počivališča, postaviti table z obvestili in opozorili itd.).
V skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) se na Natura območjih posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
-ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
-ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
-ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
-ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Vsak neustrezno izveden poseg, načrtovan v času razmnoževanja ali dalj časa trajajoča motnja znotraj ključnih habitatov teh vrst lahko ima negativen vpliv na stanje populacij teh vrst. Prav tako bi lahko imel negativen vpliv na te vrste vsak poseg, ki bi povzročil onesnaženost vod.
V skladu s 40. členom ZON je treba z naravnimi vrednotami ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se torej izvajajo na naravni vrednoti le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti na naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani na ekološko pomembnih območjih, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Kljub temu da je izjemoma po predhodnem soglasju pristojne varstvene službe možno posegati v zaščiteno območje, je Zavod za varstvo narave podal negativno mnenje, čeprav bi po mnenju Občine Bovec lahko določil parametre in pristope, na kakšen način bi morali pristopiti k želeni ureditvi območja.
»Slap Boka je zagotovo pomemben naravni spomenik Bovškega in Zgornjega Posočja, s predlaganim posegom pa bi veliko pripomogli k boljši predstavitvi naravne dediščine, uredili bi naravno dediščino za kontroliran in usmerjen obisk javnosti, uredili bi razgledišče, postavili table z obvestili in opozorili in bistveno pripomogli k prepoznavnosti te naravne znamenitosti. Po vetrolomu se je odprl nov pogled na slap Boka, saj ga zdaj v vsej svoji mogočnosti opazimo že takoj za ovinkom. Z zasutjem obstoječe vdolbine pod cesto z avtohtonim materialom bi poravnali obstoječ neizravnan teren. Preostale panje polomljenih dreves bi odstranili, tako nastalo površino pa bi ponovno posadili z avtohtonim drevjem in grmičevjem. Še pred tem bi ustrezno zaščitili brežino struge Boke s tam prisotnim večjim kamenjem, ki bo na voljo po nujnem čiščenju za vzdrževanje struge Boke, večji del brežine pa je že zaščiten z mrežnimi skalnimi skladovnicami. Zato težko razumem odločitev Zavoda za zaščito narave, da je podal negativno mnenje na tak sonaravno usmerjen poseg, saj onemogoča dober namen Občine Bovec, da prav v smislu ohranjanja naravne in kulturne dediščine želi na pravi način pristopiti k sanaciji zdaj zelo degradiranega naravnega območja. Občutek imam, da se na tak način dela vse, da se ne bi naredilo nič,« zelo nejevoljno sprejema mnenje ZVN župan Občine Bovec Valter Mlekuž.
Podano mnenje Zavoda za zaščito narave-Območne enote Nova Gorica pa je je jasno in nedvoumno, čeprav, tudi v lastnem zapisu noče upoštevati izjeme, ki je v tem primeru več kot uporabna. Svoje mnenje pa ZVN zaključuje z ugotovitvami in nasveti:
»Na podlagi terenskega ogleda ugotavljamo, da so načrtovani posegi (zasipanje terena in ureditev parkirišča) v nasprotju z varstvenim režimom naravnih spomenikov, ki med drugim prepoveduje izvajati gradbena dela (graditev cest in infrastrukturnih naprav), odkopavanje in zasipavanje trena ipd. na ožjem območju naravne dediščine, itd. Obravnavano območje ima lastnosti, zaradi katerih je bilo vzpostavljeno tako zavarovano območje kot naravna vrednota, na območju se namreč poleg same struge varuje tudi njeno obrežje, pobočje ožjih sotesk oz. ožjih dolin, itd. Predvideni posegi (širitev območja parkirišč, širjenje utrjenih površin) bi imeli negativne vplive na značilnosti zavarovanega območja. S povečevanjem parkiranih vozil se povečuje tudi tveganje za onesnaženje vodotoka, ki je habitat zavarovanih vrst, kot je soška postrv (Salmo marmoratus), z mazivi in drugimi onesnaževali, povezanimi s prometom. Obravnavano območje (gozdovi, grmičja) je pomembno tudi kot življenjski prostor zavarovanih vrst: ptic, kot je npr. rjavi srakoper (Lanius collurio), hroca rogača (Lucanus cervus), dvoživk hribskega urha (Bombina variegata) in velikega pupa (Triturus carnifex), netopirjev kot je mali netopir (Pipistrellus pipistrellus), itd., zato je na območju potrebno načrtovati ureditve, ki bodo zmanjševale motnje in hrup v naravi, ohranjale zelene površine ter zmanjševale svetlobno onesnaževanje. Na območju vetroloma svetujemo izvedbo sonaravnih ureditev: zasaditev območja z domorodnimi, lokalno prisotnimi drevesnimi vrstami. S tern se bo na tem območju tudi ponovno vzpostavil funkcionalen varovalni gozd. Izvedba nasutja bi vplivala na stabilnost terena in s tem tudi na funkcionalnost varovalnih gozdov. Svetujemo tudi ureditev parkirišča izven zavarovanega območja (v dimenzijah obstoječih utrditev), pri čemer naj se ureditve izvede tako, da bodo preprečevale parkiranje izven urejenih parkirnih mest, preprečevale nelegalno kampiranje in prenočevanje (ki povzročata tveganje za onesnaženje vodotoka in predstavljata motnjo za zgoraj navedene varovane življenjske vrste) ter bodo zagotavljale ustrezno čiščenje vod iz parkirišča pred njihovim izpustom na območje vodotoka. Priporočamo tudi preučitev možnosti, da se obiskovalce preusmeri k parkiranju pri hotelu Boka, od koder se lahko do območja pod slapom podajo po obstoječi, približno 200 m dolgi pohodniški poti.«
