Ob 30-letnici reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje s področja sistema financiranja, volitev in ustanovitve občin je včeraj na Brdu pri Kranju v organizaciji Ministrstva za javno upravo potekala slovesna prireditev pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Slovesnosti se je med več kot 150 udeleženci udeležil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Na slovesnosti so v uvodu, poleg predsednice države dr. Pirc Musarjeve, zbrane nagovorili tudi pristojni minister za področje lokalne samouprave, minister za javno upravo, mag. Franc Props, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič ter predsedniki reprezentativnih združenj občin dr. Vladimir Prebilič iz Skupnosti občin Slovenije, Robert Smrdelj iz Združenja občin Slovenije in Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije.
Minister za javno upravo mag. Props se je v nagovoru ozrl v čas pred tridesetimi leti in med drugim dejal:
»Med vidnejše uspehe Republike Slovenije od osamosvojitve dalje spada prav sodobna lokalna samouprava, kot jo poznamo danes. Zato gre moja zahvala vsem, ki svojo poklicno kariero – bodisi kot strokovnjaki, politiki ali javni uslužbenci – namenjate prav uveljavitvi reforme slovenske lokalne samouprave.«
Županjam in županom je minister čestital ob prazniku ter se zahvalil za dosedanje delo in trud, ki ga vlagajo v to zahtevno in odgovorno nalogo, ter dodal:
»Vodenje občine zahteva vrsto osebnostnih lastnosti, kot so predanost, strast, vizija, celovitost, zaupanje, radovednost in drznost. Te lastnosti niso vezane na položaj v lokalni hierarhiji, ampak izhajajo iz posameznika.« Ob tem je spomnil tudi na predano delo občinskih javnih uslužbencev, predstavnikov občinskih in mestnih svetov ter ostalih odborov, pa tudi predstavnikom ožjih delov občin, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo za blaginjo skupnosti.
Kot bistveno sporočilo reforme slovenske lokalne samouprave je predsednica dr. Nataša Pirc Musar v nagovoru izpostavila sodelovanje in delo za ljudi:
»Občine večinoma zelo učinkovito in uspešno rešujejo konkretne izzive občanov in s tem potrjujejo, da je vodenje skupnosti najbolj uspešno, če odločitve sprejemajo oblasti, ki so bližje ljudem.«
Dr. Vladimir Prebilič, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je poudaril: »Vsi mi smo občanke in občani, to je tudi naš praznik,« ter se ozrl na prehojeno pot v tem času. Dotaknil se je participativnega proračuna – mehanizma, ki omogoča, da pri odločanju o porabi dela proračunskih sredstev sodelujejo prebivalke in prebivalci občine. Slednje daje dodatne možnosti za razvoj in pomen projektom, ki so pomembni za razvoj določenega življenjskega okolja.
Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, je lokalne skupnosti označil kot »steber stabilnosti in zaupanja«, saj se ljudje navadno obrnejo na tisto, kar je pri roki, in to so javne storitve občin. Ne glede na to, da imamo dober sistem, le-ta potrebuje nenehne nadgradnje in izboljšave, da nam ne uidejo razpoložljive razvojne možnosti. Ob tem je omenil dvajset let vstopa Slovenije v Evropsko unijo in pomen učinkovite uporabe evropskih virov s strani občin.
V nadaljevanju so na okrogli mizi svoje poglede in mnenja o prihodnosti lokalne samouprave predstavili Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina, Ivan Meglič, župan Občine Naklo, Alenka Kovač, županja Občine Osilnica, mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, in Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec. V diskusiji so se dotaknili izzivov obmejnih občin in njihove demografske slike, ki vpliva na ukrepe za zagotavljanje primernih življenjskih pogojev in kakovost bivanja za občanke in občane teh občin. Pogovor je tekel tudi o spodbujanju ženskih kandidatk za sodelovanje v procesih odločanja v občinah, kakor tudi o sodelovanju prebivalcev pri upravljanju javnih zadev, predvsem pri participativnem proračunu in odločanju o projektih, ki so občanom pomembni in najbližje, udeleženci srečanja pa so lahko slišali tudi številne izkušnje s področja vodenja občin, ki odlikujejo županije in župane.
Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je ob robu srečanja izrazil pomisleke o višini povprečnine za Občine, ki bo v letih 2024 in 2025 znašala 725 evrov:
»Gre sicer za nekakšen kompromis, ki je bil oktobra lani sklenjen med vlado in predsedniki reprezentativnih združenj občin, s katerim pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Poudariti moram, da je bil lani razkorak med stroški in prihodki iz povprečnine nekaj več kot 13%, letos bo verjetno še večji. Vse je namreč odvisno od velikosti posamezne občine v kontekstu poseljenosti. Občina Bovec je ozemeljsko četrta največja občina v Sloveniji, ima pa samo slabih 3300 prebivalcev. Velik teritorij pomeni veliko stroškov vzdrževanja celotne infrastrukture, da o novogradnjah niti ne govorimo, majhno število prebivalcev pa pomeni tudi manjšo povprečnino. Zato so ozemeljsko majhne občine z veliko prebivalci oziroma gosto poseljenostjo zelo privilegirane. Sam trdim, da bi bil zgolj izračun povprečnine glede na dejanske stroške pravi pristop, saj gre z zagotavljanjem državnih sredstev Občinam pravzaprav za financiranje same sebe, namreč države. Ko kmet razporeja dobrine po svojem posestvu, jih razdeli glede na dejanske potrebe posameznega območja, kako to storiti pa najbolje ve on sam. Za izvajanje zakonskih nalog na vseh ravneh je pač treba zagotoviti tudi ustrezno financiranje. Pri tem lahko izpostavim stroške za delovanje vrtca, oskrbnine v domovih za ostarele, prevoze otrok v šolo, ki na tako razpršeni poseljenosti, kot je v Občini Bovec, pomeni še posebno velik strošek. Sofinancirati moramo delovanje podružnične šole v Soči, čeprav je bistvenega pomena za zaustavitev izseljevanja iz obrobnih delov občine. Imamo zelo veliko občinskih cest, ki potrebujejo vzdrževanje in seveda pozimi vedno dražje zagotavljanje prevoznosti ter druge infrastrukture. Zato tudi povprečnina 750,00€ na prebivalca ne sledi trendu povečanju stroškov in bi morala biti v našem primeru vsaj 850,00€,« odločno zatrjuje župan Občine Bovec Valter Mlekuž.
Kot so zapisali na spletni strani Ministrstva za javno upravo, naj bi letos Občine poleg povprečnine sicer prejele še 20 milijonov evrov za kritje višjih stroškov dela, leta 2025 pa 34 milijonov evrov. Ta sredstva bodo občine dobile v različnih zneskih zaradi rasti stroškov dela v javnih zavodih.
