Na pobudo bovškega župana Valterja Mlekuža so se v Informacijskem središču TNP v Trenti sestali predstavniki lokalnih skupnosti z obeh strani Vršiča in se dogovarjali o prevoznosti Vršiča v letošnji poletni sezoni.
Sestanka so se udeležili bovški in kranjskogorski župan Valter Mlekuž in Janez Hrovat, predstavnika KS Soča-Trenta Sergej Bolčina in Marko Pretner, predstavnici Občine Kranjska Gora Vida Černe in Vesna Kunšič, predstavnik avtobusnega prevoznika Alpetour Tomaž Košir, Blaž Veber iz Turizma Kranjska gora/Infrasport, Cecilija Avsenikiz Občine Bovec, Bruno Komac, direktor Zadruga Soča Trenta, z.o.o., DRI pa je zastopal Rok Aljaž.
Najprej je bil sestanek načrtovan zgolj za dogovor o letošnjem režimu na Vršiču in zagotavljanju avtobusne linije na relaciji Bovec Kranjska Gora preko Vršiča. Vendar je ob tem dobesedno sodu prebila dno informacija, da bo zaradi rekonstrukcije ceste na gorenjski strani Vršiča tam od 10. aprila do konca junija ter od začetka septembra do konca letošnjega leta popolna zapora, v juliju in avgustu pa naj bi bil promet urejen izmenično s semaforsko ureditvijo. Žal se nikomur od odgovornih ni zdelo pomembno o tem obvestiti tudi Občine Bovec, zato je nejevolja bovškega župana in sodelavcev upravičena. S to problematiko je župan Občine Bovec Valter Mlekuž tudi začel tokratni sestanek in ob ugotovitvi, da sicer tako bovška kot kranjskogorska občina nimata pristojnosti, saj gre za državno cesto, vseeno izrazil ogorčenje nad namero za vzpostavitev popolne zapore in jo označil za nesprejemljivo.
»Če bi do tega res prišlo, bi zadali smrtni udarec turističnim delavcem najmanj v celotni dolini od Vršiča do Bovca. Tudi drugje po Sloveniji so se izvajale številne zahtevne investicije, pa pri tem ni bilo dolgotrajnejše popolne zapore. Tudi gradnja mostu Kluže, katere visoko zahtevnost vsi poznamo, se izvaja s polovično zaporo, prav tako gradnja viadukta v kobariških klancih. Nihče nima nič proti in lahko sprejme argument, da gradnja na tak način traja več časa. Popolna zapora ceste čez Vršič je zato popolnoma nesprejemljiva. Apeliram na odgovorne, da naredijo vse, da do tega ne pride,« je bil jasen župan Občine Bovec Valter Mlekuž, z enakim mnenjem pa se mu je pridružil tudi kranjskogorski kolega Jani Hrovat:
»Po mojem vedenju je pri sanaciji ceste čez Vršič sicer z obvozno cesto možno urediti semaforski režim, vendar bi morala za izvedbo izdati pozitivno mnenje TNP in Zavod za varstvo narave Slovenije. Za obe občini je prevoznost Vršiča nujna, saj vsi vemo, da se v zadnjih letih obisk turistov v Sloveniji zelo povečuje. Vsi pa se tudi zavedamo, da se ti turisti ne zadržijo na enem mestu, temveč potujejo po vsej Sloveniji in Vršič je ena od najbolj obiskanih točk. Slovenija bi si naredila veliko slabe reklame, povzročena pa bi bila tudi neposredna finančna škoda, če bi bila ta cesta zaprta, zato z bovškim kolegom skupaj pozivava vse odgovorne, da naredijo vse, kar je mogoče, da bo Vršič čim bolj normalno prevozen tudi med opravljanjem del,«je bovškega župana podprl kranjskogorski kolega Janez Hrovat, ki je še enkrat poudaril, da ne bo nikoli obupal nad projektom gradnje predora pod Vršičem. Tako Hrovat kot Mlekuž sta prepričana, da bi bila v smislu trajnostnega in sonaravnega razvoja to edina prava opcija, saj bi samo na ta način lahko kakovostno regulirali dostop do prelaza Vršič in to po vzoru drugih držav tudi ustrezno zaračunali.
Vsekakor pa je do takrat treba skrbeti za pretočnost prometa čez prelaz Vršič, saj bi v nasprotnem primeru v poletnih mesecih prihajalo do zamaškov, ki jih brez navzočnosti redarjev povzročajo vsepovsod parkirana različna vozila. S konkretnimi podatki in tudi slikovnim materialom so to dokazovali tudi drugi prisotni in kot edino trenutno rešitev predlagali kakovostno urejanje mirujočega prometa z za to usposobljenimi redarji, kot so to počeli tudi doslej. To pa seveda tudi nekaj stane, zato je pobiranje neke pristojbine za ta namen še kako upravičena in nujna.
Predsednik KS Soča Trenta Sergej Bolčina je ob tem izrazil potrebo po podaljšanju obdobja, v katerem je iz Bovca vKranjsko Goroin obratno zagotovljena redna avtobusna linija, ter se dotaknil tudi namere o popolni zapori:
»Med pogovori o podaljšanju obdobja avtobusnih prevozov z željo, da bi avtobusi vozili od začetka junija do konca septembra, smo izvedeli za namero o popolni zapori. Mi smo sicer zelo veseli, da se cesta preko Vršiča ureja, popravlja in vzdržuje, vendar popolni zapori odločno nasprotujmo. S tem nas je župan seznanil na zboru krajanov in vsi udeleženi so bili nad informacijo zgroženi. Eden izmed večjih turističnih ponudnikov je celo navrgel, da naj v primeru, če država uvede popolno zaporo, refundira tudi vse stroške za zaposlene v tej dolini in seveda izpad dohodka. Vendar to ni rešitev. Čez Vršič in skozi našo dolino potekajo tudi mednarodne poti kot so Alpe Adria trail in podobno. Veliko je planincev in pohodnikov. Tudi zato se zavzemamo za daljše obdobje zagotovljenih avtobusnih prevozov, saj je ne nazadnje to želja turističnih delavcev in turistov samih.«
Marko Pretner iz KS Soča Trenta, sicer tudi vodja Informacijskega središča TNP v Trenti je dodal:
»Ko govorimo o glavni sezoni, je to treba najprej definirati, saj ta za nas ne pomeni julija in avgusta, kot si očitno predstavljajo v Ljubljani, ampak traja od velikonočnih praznikov do konca oktobra.«
Bruno Komac, direktor Zadruga Soča Trenta z.o.o., je to dejstvo podkrepil še s statističnim podatkom:
» V tem obdobju, torej od Velike noči do konca oktobra, gre skozi to dolino do 80.000 vozil. Ti ljudje se pri nas ustavijo,obiščejo razne naravne in druge znamenitosti, nekaj pojedo in v dolini nekaj pustijo. Da ne omenjam tistih, ki se pri nas zadržijo dlje časa in tako tudi prenočujejo. Zaradi obnove dveh mostov oziroma urejanja nekaj nad kilometer dolgega odseka ceste si nikakor ne moremo privoščiti popolne zapore. Ves ta promet bi namreč stekel po drugih dolinah, po vsej verjetnosti ne po slovenskih. V končni fazi je to tudi povzročanje neposredne nacionalne škode in hud udarec slovenskemu turizmu ter direkten poseg v prihodke v turizem. In spet bomo daleč od oči in daleč od srca. Zato popolna zapora na noben način ni sprejemljiva!«
Predstavnik DRI Rok Aljaž, sicer nadzornik za redno vzdrževanje cest na severnoprimorskem območju, je dejal, da razume ta sestanek kot seznanitev z mnenji vseh zainteresiranih oziroma prizadetih, da bi lahko ta posredoval nadrejenim in organiziral sestanek na ministrstvu. Podal je tudi informacijo, ki jo je ob prihodu dobil v telefonskem pogovoru z odgovornim za projekt:
» Kolega mi je zatrdil, da je elaborat o zapori še v izdelavi in se poskušajo dela, za katera je potrebna popolna zapora, preložiti na jesenski čas. Sam lahko samo rečem, da je v nekaterih primerih tudi pri drugih projektih brez popolne zapore izjemno težko delati, ne nazadnje pa trpi tudi kakovost izvedenih del. Pod delno zaporo se izvajanje del, če pogledamo samo primer v Dolenji Trebuši, časovno raztegne tudi s faktorjem tri. Menim, da bo morala v tem primeru prevladati velika mera razuma z vseh strani, pretehtati pa je treba vse pluse in minuse. Zadeva je še v začetni fazi in menim, da se lahko zadeve še prilagajajo in usklajujejo.«
Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je Roka Aljaža še enkrat poprosil prav to, da v najkrajšem času poskuša koordinirati sestanek v Ljubljani, na katerem bi se dobili v ožjem sestavu in bi lahko dorekli za vse najboljše rešitve.
Sestanek se je nadaljeval v pozitivno razvojnem duhu, pri čemer so se pogovarjali o ureditvi parkirišč in sanitarij oziroma celotnega območja na prelazu Vršič, predstavnik avtobusnega prevoznika Alpetour pa je postregel s spodbudnim podatkom, ki pravzaprav pritrjuje tudi vsemu dotlej povedanem s strani domačinov iz trentarske doline, da so lani čez Vršič prepeljali skoraj 30% več turistov kot v letu 2015. Obljubil je, da se bodo glede podaljšanja obdobja zagotavljanja prevozov v upravi pogovorili in poskušali skupaj z Občinama Bovec in Kranjska gora najti tudi ustrezno rešitev.
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
