Ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin, iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki pa se razširila v zmerno topla območja Evrope. Njeno širjenje v Evropi predstavlja vse večji problem za kmetijstvo in zdravje ljudi. Nezadržno in intenzivno se širi tudi v Sloveniji. Najdemo jo praktično povsod, zadnja leta v manjših količinah tudi na Bovškem.
Ambrozija predstavlja vse resnejšo težavo! Pravzaprav je glavna težava prav v izkoreninjenju, saj je rastlina zelo trdovratna. Cvetni prah ambrozije namreč povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje sezonski alergijski rinitis ali rinokonjunktivitis – seneni nahod.
Občina Bovec zato poziva vse občane, da vsak v svojem lastnem okolju poskrbi za odstranitev in uničenje.
»Odstranjevanje in zatiranjeje zahtevano tudi z zakonom, že od leta 2010 pa v Sloveniji velja odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Ta zapoveduje, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno rast,« je ob tem povedal župan Občine Bovec, ki si želi, da bi nam zatiranje na bovškem uspelo, še preden se rastlina pretirano razširi.
Ambrozija je enoletna rastlina, zraste od 20 do 200 cm visoko, steblo je pokončno, razvejano in dlakavo. Listi so deljeni, podobni pelinovim in so na obeh straneh enako obarvani. Rastlina cveti od julija do konca oktobra. Drobni cvetovi so združeni v koške, ti pa v večja socvetja. Posamezni koški so zeleni, med cvetenjem iz koškov molijo prašniki, ki so rumeno obarvani.
V času cvetenja je rastlina prepoznavna tudi po dolgih moških socvetjih, kjer so drobni, v obliki koška sestavljeni cvetovi nanizani v podolgovatih previsnih vejicah. Takšno obliko socvetja označujejo z izrazom žvrklja. Ženski cvetovi se nahajajo v pazduhah listov. Slikovni material za prepoznavanje rastlin v različnih stadijih kot tudi ostale informacije, Odredbo in navodila za zatiranje, najdete na spletnem naslovu: http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp.
KAKO ZATIRAMO AMBROZIJO?
Najdene rastline uničimo mehansko, kemično ali z obdelavo tal pri površinah, ki se običajno obdelujejo. Manjše populacije je priporočljivo izpuliti v stadiju, ko so rastline visoke 10 do 20 cm. Takrat je mogoč dober in hiter oprijem, koreninski sistem pa še ni tako močno razvit, da bi rastlina pri puljenju nudila velik odpor in se odtrgala pri koreninskem vratu. Priporočena je uporaba rokavic in v primeru cvetenja tudi zaščito dihal.
