Trg golobarskih žrtev 8
5230 Bovec
Tradicionalno srečanje, ki ga vsako leti pripravijo v eni izmed treh občin Zgornjega Posočja, so organizirale Občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter Upravna enota Tolmin, letos pa je potekalo v Kobaridu.
Najprej so v Domu Andreja Manfrede pripravili okroglo mizo na temo demografije na obeh straneh nekdanje meje. Podatek, ki ga je predstavil Zdravko Likar, nekdanji načelnik UE Tolmin, so zastrašujoči, saj se je število prebivalcev na območju treh posoških občin z 32 tisoč (podatki iz leta 1921) po podatkih iz leta 2017 zmanjšalo na nekaj več kot 18 tisoč.V Benečiji pa je stanje naravnost alarmantno, saj se je po besedah Riccarda Ruttarja število 28 tisoč prebivalcev, kolikor so jih zabeležili v letu 1921,zmanjšalo na dobrih 7600.
Sledila je proslava v Kulturnem domu Kobarid, ki so se je udeležili vsi trije posoški župani Valter Mlekuž, Uroš Brežan in gostitelj Robert Kavčič, načelnik Upravne enote Tolmin Simon Leban, poslanca v DZ RS Danijel Krivec in Marko Ferluga, evropska poslanka Patricija Šulin, minister za zamejce v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, predsednik DZ RS Milan Brglez in številni predstavniki obeh krovnih slovenski združenj v Benečiji, med njimi podpredsednik Deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, ter drugi udeleženci iz Videmske pokrajine, Posočja in širšega goriškega območja.
Najprej je vse pozdravil župan Občine Kobarid Robert Kavčič, nato je v imenu vseh zamejskih slovenskih organizacij spregovoril predsednik Zveze slovenskih izseljencev Renzo Mattelig.
Slavnostni govornik, predsednik DZ RS Milan Brglez, je med drugim poudaril, da to ni le srečanje posameznih prijateljev, temveč je predvsem srečanje »ki krepi nacionalno zavest ter pripadnost, Sloveniji in slovenstvu, ter srečanje, na katerem so iskreno dobrodošli vsi, ki se čutijo prijatelji Slovenije in Slovencev, saj vedo, da jih ta majhna, a trdna skupnost ne ogroža in niti ne želi ogrožati, temveč lahko le bogati”.
Dotaknil se je tudi demografskega problema in med drugim dejal, da ga veseli, da se iz Posočja in Benečije ljudje ne samo izseljujejo, temveč se v te kraje ponovno vrača vse več mladih.
»Želim si ohranjanja življenja v Posočju in Benečiji ter vztrajanju mladih v domačih krajih. Ob tem si upam trditi, da prihodnost v teh dolinah vidijo tudi zato, ker niso več tako obremenjeni s preteklostjo in razdvajanjem, kot so bile naše generacije. In tako je prav. Prihodnost se ne sme graditi na zgodovinskih zamerah, prav pa je, da zgodovine ne pozabljamo.«
Že po tradiciji so tudi letos podelili Gujonova priznanja, prejeli pa so jih:
-za dolgoletno vzdrževanje stikov in organizacijo srečanja Zdravko Likar
-za negovanje rezijanske kulture in izročila Folklorna skupina Val Rezija
-za nesebično pomoč Beneškim izseljencem in njihovim potomcemZveza slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine – Slovenci po svetu
Kulturni program so pripravili Oktet Simon Gregorčič, pevci skupine Fajna Banda iz Benečije, skupina Rezianabsasiedi, svojo poezijo sta prebirali Antonella Bukovac in Silvana Paletti, večer pa so dopolnile tudi pesmi lani preminulih Viljema Černa in Brune Dorbolo, ter pesmi članov društva NIT Mile Uršič in Bogdana Trohe.
Zapisal: MILAN ŠTULC