Občina Bovec in Župnija Bovec sta v sodelovanju z nekaterimi bovškimi društvi in organizacijami zaključili projekt postavitve obeležja vsem Bovčanom, ki so zapustili svoj dom in se vrnili v ruševine, ki o v begunstvu trpeli in hrepeneli po domu, ki so na frontah in v tujini pustili življenja, da bi ohranili svoj rod in dom, ki so šli in se niso nikoli več vrnili. Pobuda za postavitev obeležja v Bovcu je že relativno stara, letos, ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne, pa je vendarle bilo zbrane dovolj volje in pripravljenosti za realizacijo celostne ureditve območja ob stopnicah, ki vodijo v cerkev Sv. Urha v Bovcu. Zasnovo obeležja je pripravil arhitekt Aleksander Ostan, včeraj pa je potekalo tudi slovesno odkritje.
Slovesnost se je začela s sveto mašo v cerkvi Sv. Urha, po maši pa se je v cerkvi odvil tudi celoten kulturni program z nagovoroma. Zbrane je najprej nagovoril župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je med drugim dejal:
»Ob žalostnem spominu na čas, za katerega lahko trdim, da je bil za Bovčane najhujša tragedija vseh časov, me danes vendarle preveva veselje, da smo skupaj zmogli zbrati dovolj volje in odločnosti, da se po 100 letih od konca prve svetovne vojne vsem trpečim Bovčanom oddolžimo s tem obeležjem in tudi Zbornikom. Občina Bovec in Župnija Bovec sta v sodelovanju z nekaterimi bovškimi društvi in organizacijami zaključili projekt postavitve obeležja, ki bo nas Bovčane spomnil na trpljenje naših dedkov in babic, tako kot nam, pa bo tudi vsem drugim v opomin, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo…… Da bi le te, iz naših ust večkrat izrečene besede, res tudi držale. V prvi svetovni vojni se očitno nismo dovolj naučili in sledila je druga. Zakaj? Zakaj toliko pobitih ljudi, nasilno končanih mladih življenj, vojakov in civilistov? Zakaj? Vojne vedno začnejo tisti, ki se med seboj dobro poznajo, bijejo pa jih tisti, ki se niso nikoli prej videli. Zakaj toliko uničenih življenj…… za ljudi in cilje, ki nam v vsakdanjem življenju pravzaprav nič ne pomenijo? Na to vprašanje žal tudi danes nimamo odgovora in kar srh me spreleti, ko slišim velike in modre može naše civilizacije govoriti, da smo verjetno tik pred tretjo svetovano vojno. Naj bo tudi to naše obeležje krik v nebo vseh tistih, ki jim je postavljeno: Zakaj? (celoten nagovor lahko preberete TUKAJ)
Slavnostni govornik dr. Vasja Klavora je v svojem nagovoru spomnil na splošno dogajanje od začetka prve svetovane vojne do njenega konca in orisal sosledje dogodkov na Bovškem. Podrobneje je opisal trpljenje prebivalcev Bovškega v izgnanstvu, ter se v zaključevanju osredotočil na vrnitev preživelih:
»Oče mi je velikokrat pripovedoval o tem in to tudi zapisal. S svojim bratrancem se odpravil peš iz Trbiža proti Bovcu. Vse, od trdnjave na Klužah do Bovca je bilo porušeno, povsod je bilo polno zapuščene vojaške opreme, orožja in drugega materiala. V samem Bovcu sta opazila le tri hiše, ki so bile le delno poškodovane, vse ostalo je bilo porušeno. Bovec, Plužna, Čezsoča, Kal in Koritnica….vse je bilo porušeno!« Navedel je tudi zapise prvih oglednikov, ki sta prišla na Bovško oceniti stanje, med drugim tudi besede prvega oglednika župana Jenka:
»Župan Jenko je po ogledu kraja razsodno ocenil položaj in begunce opozoril, da bi bila zaradi zime vrnitev tvegana in skoraj nemogoča. Njegov nasvet, naj se v domač kraj vrnejo na pomlad, je večina razumno sprejela, čeprav so se zavedali, kaj jih doma čaka. Toda sprejeli so županove besede: »Eno pa bomo rekli, doma smo!«
Program v cerkvi so zaokrožili združeni pevci Bovškega s skladbo, ki jo je napisal Ambrož Čopi, iz cerkve Sv. Urha pa so se nato ob zvonjenju bovških zvonov vsi udeleženci podali pod spomenik.
Do prostora obeležja je urejen dostop po zeleni brežini, ki na ograjen zeleni pas ob obzidju vstopa skozi nizki zidec preko obstoječih stopnic, in se v loku med drevesi povzpne do spominske plošče, na poti pa se obiskovalec sprehodi mimo pokončno postavljenega stebra.
Spominsko ploščo sta odkrila župan Občine Bovec Valter Mlekuž in predsednik Krajevne skupnosti Bovec Gregor Rupnik. V spremstvu dveh članov društva 13 13, oblečenih v uniforme vojakov iz prve svetovne vojne, je nato Mlekuž k spomeniku položil še žalni venec, zadonela je skladba Tišina, učenke OŠ Bovec pa so spomenik posule z marjeticami. S tem je bilo obeležje tudi uradno odkrito.
Kulturni program so po scenariju in režiji Roberta Trampuža stkali MoPZ Golobar pod vodstvom Danila Durjava, Komorni zbor Iskra, Trentarski pevci, igralci Gledališke skupine BC, trobentač Glasbene šole Tolmin ter pripadniki skupine 1313. Združene pevce Bovške je vodil Matej Kavčič.
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
