Mlekarna Planika je odprla Ogledno posestvo Bogata Bovec, na katerem bodo obiskovalci lahko preživeli dan v družbi živali. Ogledati si bo mogoče krave in druge domače živali na paši, kar bo za marsikoga lahko zanimiva izkušnja. Na posestvu se je mogoče odpočiti in preprosto uživati v prelepi naravi, s pogledom na živali in Julijske Alpe. V posebnem prostoru, ki je posebej opremljen samo za obiskovalce, si lahko ogledamo in poiščemo veliko informacij o tisočletni tradiciji sirarstva v dolini, o delovanju Mlekarne Planika, o ekoloških izdelkih in o dolini Soče sami. Na istem mestu je mogoče kupiti tudi izdelke Mlekarne Planika in SalamerijeAlpija.
Slovesni nagovor ob odprtju je imel župan Valter Mlekuž, ki vidi v pridobitvi tudi bogato dodatno turistično ponudbo, predvsem pa prostor, kjer bodo lahko tako otroci kot tudi odrasli spoznavali delo naših prednikov in ljubezen do domačih živali ter pridelave in predelave mleka:
»Zelo sem hvaležen direktorici Anki, da je pripeljala ta projekt do konca, prav ponosen pa sem, da mi je pripadla ta čast, da vas ob odprtju nagovorim in da bomo skupaj s pionirjem nastajanja farme Bogata Matijo Mlekužem in direktorico Mlekarne Planika Anko Lipušček Miklavič to ogledno posestvo tudi uradno odprli. Ni treba posebej poudariti, kaj to ogledno posestvo pomeni za Bovško in celotno dolino. Mi, ki smo v otroštvu odraščalina kmetiji, vemo, kako smo se iz dneva v dan zabavali ob pastirskih igrah na paši,kakšno je bilo življenje na kmetiji, in se zavedamo, da danes otroci tega ne poznajo. Ogled tega posestva bo za njih nekaj posebnega, saj bodo tu lahko otroci spoznavali živali od krave do osla, in neokrnjeno naravo, v katerem Mlekarna Planika pridobiva pomemben delež ekološkega mleka. Verjamem, da bodo tudi naši turistični delavci znali to izkoristiti in ponuditi novost svojim gostom,« je dejal v nagovoru Mlekuž in se zahvalil tudi vsem mladim kmetovalcem, katerih delo premalokrat opazimo, tako Mlekuž, ki pa je vseh časti vredno.
Veliko zadovoljstvo je ob odprtju pokazala predvsem direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki je poudarila predvsem dejstvo, da Mlekarna Planika res pomemben delež mleka pridobiva prav na lastnem ekološkem posestvu Bogata v Bovcu, kjer skrbijo za okrog 130 krav molznic in je izjemno pomembno za pridelavo ekološkega mleka za njihov ekološke izdelke:
»Od danes naprej bomo tu pokazali našim kupcem in vsem obiskovalcem kako poteka pridelava ekološkega mleka, tu si bodo lahko ogledali živali na paši, z ogledom filma pa si bodo lahko ustvarili podobo o nas, o našem delu v čudovitem Posočju. Prepričani smo, da se brez ljubezni do živali, tukajšnjih planin, te doline in spoštovanja izročila naših prednikov naše dejavnosti ne bi dalo tako dobro opravljati,kot to počnemo mi in tukajšnji kmetje. Tako bo tudi Bogata, kot so leta 1982, ko so zgradili te hleve poimenovali to posestvo, postala pomemben delček turistične ponudbe celotnega Posočja in Bovškega. Tudi to ekološko ogledno posestvo naj prispeva delček k našemu dobremu počutju, kajti samo če bomo zadovoljni, bomo lahko dosegali tudi vse zastavljene cilje, do katerih so za prizadevne vse poti odprte,« je še podarila Anka Lipušček Miklavič in se zahvalila vsem, ki so prispevali k realizaciji te pridobitve.
Tudi v svoji lično izdelani zgibanki nagovarjajo obiskovalca na posebno prijazen način, saj so v njej zajete tudi vse direktoričine misli. Zapisali so, da njihovi izdelki v sebi nosijo energijo neokrnjene narave, saj prihajajo iz tistega dela Slovenije, kjer je zrak poln življenjske energije, narava pa je pravljično lepa in razkošna. Hvaležni so za vse njene darove in čutijo njeno veliko ljubezen. Spoštujejo vse, kar je ustvarila in tako pristopajo tudi k svojemu delu. Prizadevajo si ohraniti prvinskost brez nepotrebnih posegov v naravne procese. Njihova želja je omogočiti odraslim in otrokom dostop do tega pomembnega vira zdravja in vitalnosti, z novo pridobitvijo na Oglednem posestvu Bogata pa želijo na ta način ozavestiti širšo javnost.
Spregovoril je tudi predsednik Kmetijske zadruge Tolmin Franc Žbogar, ki je z anekdoto o mestni družini na obisku na planini slikovito prikazal, kako nevedni so lahko mestni ljudje glede kmetovanja, odprte paše, pridelovanja in predelovanja mleka, življenja na planini ali kmetiji in kako malo je zato cenjeno delo kmeta.
» V tem oglednem posestvu Bogata vidim veliko poslanstvo, kajti obiskovalci bodo iz prve roke in na licu mesta videi, kako se prideluje hrana. Kajti vse več je ljudi, predvsem mladih, žal pa tudi starejših, ki sploh ne vedo, kako pride hrana na trgovske police. Kaj šele, da bi znali ločiti ekološko hrano od industrijske.«
Besedo so z veseljem dali tudi pionirju postavitve hlevov in ureditvi območja Bogata Matiji Mlekužu, ki se je spomnil začetkov na nekoliko drugačnem posestvu, kakršno je danes:
»Če vam povem samo to, da smo s teh površin odstranili 15 000 m³ kamenja, da je bilo območje poraščeno z leskovim grmovjem, potem lahko prepoznate vse delo, ki je bilo potrebno zato, da smo prišli do uporabnih pašnikov. Največ zaslug zato, da so se začela združevati zemljišča tistih, ki so jih želeli dati v najem, zraven pa še družbeno premoženje, gre pokojnemu Francu Kendi. Gradnja hleva se je začela leta 9180, z živino pa smo ga napolnili marca leta 1983. Takrat smo imeli izjemne težave s tem, da smo živino, ki tega seveda ni bila vajena, spravili skozi molzišče. Prvega dne smo se »matrali« kar nekaj ur, da smo vse pomolzli, potem je bilo pa vsak dan boljše. Lahko rečem, da je Bogata danes res bogata. Pašniki so urejeni, travna ruša je boljša, saj je redno gnojena in redno vzdrževana. Izredno sem zadovoljen, da moj takratni trud ni bil zaman!«
V prijetnem druženju ob zvokih dua Palbin so se nekateri tudi zavrteli, nato pa je sledil voden ogled oglednega posestva Bogata.
Več pa TUKAJ
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
