Organizacijo letošnjega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja je prevzela Občina Tolmin, saj je KD Bovec v fazi prenove, ker pa je bilo tudi tolminsko kinogledališče na tradicionalni termin srečanja zasedeno je to v so-organizaciji in z enakim finančnim vložkom Občin Bovec in Kobarid potekalo v KD Kobarid. Najprej so se v Domu Andreja Manfrede posoški župani Valter Mlekuž, Marko Matajurc in Alen Červ, direktor PRC Simon Škvor, slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc, slovenski konzul v Trstu Gregor Šuc, podpredsednik in poslanec državnega zbora Danijel Krivec, številni zamejski župani ter najvišji predstavniki Sveta slovenskih organizacij (SSO), Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Skupnosti gorskega območja Nediža-Ter srečali z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon.
Pogovarjali so se o možnostih razvoja tega skupnega obmejnega območja, s ključno ugotovitvijo, da se že vrsto let samo dogovarjajo, podajajo take in drugačne zamisli, opozarjajo na težave, sprejemajo idejne zamisli in odločitve, žal pa se razen redkih projektov med lokalnimi skupnostmi vse do danes ni zgodilo nič konkretnega. Več prisotnih županov z italijanske strani je opozorilo, da je pri njih največji problem majhnost občin in kadrovska podhranjenost za ustrezno in pravočasno pripravo zahtevnih projektov za pridobitev evropskih sredstev. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zrazvojnih sredstev. Morda je še najbolj konkretno pobudo podal župan Tipane Alan Cecutti, ki je predlagal ustanovitev nekega skupnega čezmejnega organa, morda komisije, ki bi izluščila najpomembnejše projekte skupnega čezmejnega razvoja in jih pomagala udejanjiti. Dodal je, da bi morali obe državi za ta namen zagotavljati tudi ustrezna sredstva za delovanje; posebej za delovanje lokalnih skupnosti in posebej za delovanje javnih ustanov.
V razpravo se je na koncu vključil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je ministrico Fajonovo brez dlake na jeziku opozoril na mačehovski odnos države do periferije in pri tem izpostavil tudi čezmejno smučišče Kanin-Sella Nevea, za katerega razvoj na slovenski strani je država samo obljubljala sredstva, zgodilo pa se ni še nič, kar je posledično pomenilo propad zimske sezone:
»Občina Bovec je v primerjavi z Občinami v Benečiji velika in tudi močnejša, vendar se spopadamo z nepremostljivimi težavami pri čezmejnih projektih. Če izpostavim samo smučišče Kanin-Sella Nevea, pri čemer smo več let s strani države poslušali samo obljube o sofinanciranju projekta gradnje novih žičniških naprav na slovenski strani, potem nam mora biti vsem jasno, da zadeve niso preproste in mora to vsem odpreti oči. Turistični biser Slovenije, kar je Bovec zagotovo bil, je zato zdaj v zimskem času mesto duhov. Celo predsednik FJK Massimiliano Fedriga je v zvezi s tem pisal predsedniku Vlade RS Robertu Golobu, pa ni dobil niti odgovora. Meni osebno se zdi to nesprejemljivo, kaj šele dejstvo, da pridem brez težav do predsednika Ferdige, pri nas pa še do ministrov ne morem. V smučišče Sella Nevea je Dežela FJK, ker so verjeli v obljubljen razvoj na slovenski strani, v zadnjih letih namenila več kot 70 milijonov evrov, letos namenja pa še 11 milijonov evrov. Verjetno se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da sem za gradnjo novega Kanina kot nujno potrebnega za razvoj celotnega območja dobil pisno podporo vseh 13 županov Severnoprimorske regije. Kljub temu pa vsa naša prizadevanja niso obrodila sadov. Nočem biti pesimist, vendar se bojim, da bi znale tudi danes izrečene pobude ostati zgolj izrečene želje,« je bil konkreten in odločen župan Občine Bovec Valter Mlekuž in pozval ministrico Fajonovo k ukrepanju.
Ministrica Tanja Fajon se je sicer odzvala z odgovorom, da pozna primer Kanina, glede čezmejnega sodelovanja pa zatrdila, da med Slovenijo in Italijo poteka sodelovanje na najvišji meddržavni ravni, s tem pa tudi z Deželo FJK. Nakazala je tudi na nekatera že dogovorjena srečanja v bližnji prihodnosti. Dodala je, da se zaveda izjemnega potenciala območja Videmske pokrajine in Posočja, ključno pa se ji zdi iskreno sodelovanje pristojnih z obeh strani meje ter tudi pomoč obeh držav. Slovenske in italijanske župane je spodbudila, da skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise. Eno od rešitev vidi tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje v Kanalski dolini, ki bi zajemalo sodelovanje treh držav: Slovenije, Italije in Avstrijo.
Vsi župani, ki so se vključili v razpravo so izpostavili, da si želijo večjo podporo s strani obeh držav, tolminski župan Alen Červ, ki je omizje tudi vodil in povezoval, pa je za piko na i zaključil, da lahko za izpeljavo ustreznih razvojnih projektov predvsem državna podpora opolnomoči ti dve obmejni območji.
»Nekaj projektov smo sicer že uspeli izpeljati, predvsem s področja trajnostne mobilnosti, potencial pa vidim tudi v snovanju skupne strategije turizma,« je izpostavil Červ in hkrati opozoril, da je za uspešno sodelovanje sicer res še veliko rezerv, da pa je prav tako tudi preveč birokratskih ovir pri sodelovanju v gospodarstvu in kmetijstvu.
Osrednja slovesnost je bila v Kulturnem domu Kobarid, kjer je zbrane slavnostno nagovorila ministrica za zunanje in evropske zadeve RS Tanja Fajon. V imenu gostiteljev Občine Bovec, Občine Kobarid, Občine Tolmin in UE Tolmin je polno dvorano KD Kobarid najprej pozdravil tolminski župan Alen Červ, ki je v svojem izvrstnem nagovoru še enkrat poudaril nujnost posluha države do podeželja in razvojnih projektov, ki bi omogočali njen razvoj.
Pozdrav iz Benečije so prinesli člani Kulturnega društva Robida iz Topolovega, bogat kulturni program pa so oblikovali Jazz Punt Big Band s Tanjo Srednik, zamejska skupina Pokriva Nociva in peterica aktualnih beneških pesnic.
Na slovesnosti so letos podelili dve tradicionalni Gujonovi priznanji. Tokrat sta ju zasluženo prejela:
Margherita Trusgnach - za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje ter povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem,
in
Osvald Errath - za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju slovenskega zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini.
Srečanje sta že tradicionalno finančno podprli Zavarovalnica Triglav in JSKD OI Tolmin.
