JRS je od 26. in do 30. 9.2018 izvajala mednarodno reševalno vajo »Skalar 2018«. Udeležujejo se je približno 130 reševalcev iz Makedonije, Bolgarije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije in Slovenije.
Vajo reševanja namišljenega poškodovanca so z 900 metrov izvedli uspešno in brez poškodb, kar je najbolj pomembno, sama vaja pa ima ob koncu pridih zgodovinskega dogodka. Ob zaključku je udeležence pozdravil tudi generalni direktor Uprava RS za zaščito in reševanje, Darko But, sprejela pa sta župan Občine Bovec Valter Mlekuž in poveljnik OŠ CZ Bovec Edi Melinc.
Skupaj so poslušali poročilo vodje jamarske reševalne službe RS in vodje mednarodne vaje Skalar 2018 Walterja Zakrajška, ki se ni pozabil zahvaliti vsem, ki so v vaji sodelovali, in še posebej tistim, ki so vajo podprli:
»Izjemno podporo so nam nudili župan občine Bovec Valter Mlekuž, Sončni Kanin, URSZR, PGD Bovec, CZ Bovec, oskrbnik Doma Petra Skalarja Milivoj Šulin, Okrepčevalnica Bar na letališču – Minč d.o.o., IKSOR d.o.o., zagotovo pa bi lahko naštel še druge. V sklopu vaje smo izvajali tudi projekt adaptacije enote JRS za mednarodno delovanje (SI CaveSAR-IDAP), ki je sofinancirana s strani EuropeanCommission – Civil Protection&Humanitarian Aid Operations – ECHO, in je velikega pomena za nadaljnje delo v mednarodnem prostoru. Pravzaprav je naše delo tako poenoteno, da nas loči le jezik, kar pa seveda ni težava« je med drugim poudaril Walter Zakrajšek.
S samo jamo »Skalarjevo brezno« imajo v prihodnje še smele načrte, že zdaj pa so pripravili delno virtualno predstavo spusta v globine. Kot je povedal poveljnik OŠCZ Občine Ajdovščinain jamarski reševalec Igor Benko, ki je Skalarjevo brezno raziskoval med prvimi, bi želeli v Bovcu postaviti jamarski muzej, Skalarjevo brezno pa si bo kmalu mogoče ogledati z virtualnim spustom v jamo.
»Zagotovo bo to prava poslastica za vsakega, ki sicer ni jamar, vendar ga zanimajo skrivnosti podzemlja, in mi mu bomo lahko to omogočili. Tehnika nam danes omogoča to in še več. Lahko torej rečemo, da bomo jamo ponudili tudi v turistične namene. Tudi za namene reševanja smo že tokrat opravili zgodovinski korak, ko smo se z vzpostavitvijo internetne povezave iz globine -900m z mobitelom pogovarjali preko Wibra. Internetna povezava nam omogoča tudi oddajanje v živo, kar v praksipomeni, da se lahko do poškodovanega spusti reševalec, zdravnik pa mu lahko brez vstopa v jamo z ogledom poškodb preko ekrana daje napotke, kako ukrepati. Seveda je to samo ena od prednosti,« je kar vrelo iz ust Igorja Benka.
Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je z navdušenjem spremljal to veliko zagnanost jamarskih reševalcev in se že dogovoril za sestanek v prihodnjem obdobju, da se konkretneje pogovorijo o postavitvi jamarske muzejske zbirke v Bovcu:
»Iskreno čestitam vsakemu posebej in vsem skupaj za uspešno izvedeno mednarodno vajo, predvsem pa za vaš entuziazem za razvoj jamarstva in seveda s tem povezanega reševanja. Vaša zamisel za odprtje jamarskega muzeja bo od danes naprej tudi moja pobuda, saj lahko rečem, da smo s kaninskim pogorjem v jamarstvu oziroma z jamarskimi dosežki enakovredni vzponom na najvišje gore sveta. To pa mora biti predstavljeno tudi širši javnosti. Če je bilo jamarstvo v kaninskem pogorju doslej Meka za jamarje, mora zdaj to vsaj delno in seveda nadzorovano s strani Jamarske zveze Slovenije, postati atrakcija za turistične namene. Torej je za nas to še en izziv za prihajajoče mesece,« je med drugim povedal Mlekuž.
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
