Trg golobarskih žrtev 8
5230 Bovec
V soboto je bil v veliki dvorani Stergulčeve hiše dogodek z odprtjem prenovljene muzejske zbirke z naslovom Zgodbe bovške preteklosti. Označili so ga za praznik, ker je to dejanje priklon dediščini in prednikom.
Prenovljena muzejska zbirka priča o usodah, zgodbah, znanju, iznajdljivosti, veščinah, navadah in tudi razvadah prebivalcev Bovškega, prav tako pa je bil zasnovan tudi kulturni program, ki so ga pripravili glasbeniki Ana Souza Leban, Sebastjan Grega, Vladimirja Rot – Špica in Andraž Vajngerl in igralci Kulturnega društva Golobar Ruža Srdoč, Dana Ivančič, Slavica Della Bianca, Tajda Uršič Arh ter Peter in Mitja Cuder.
Katja Mrakič, ki za Občino Bovec skrbi za delovanje muzeja, je prisotne vpeljala v prijeten večer z besedami:
»Kruta usoda, divjanje narave je prebivalce Bovškega večkrat pognala v svet. Odhajali so kot begunci, odhajali so kot iskalci dela, včasih pa so jim vladarji podarili posebne pravice za delo. Prav tem zadnjim, postiljonom, prevoznikom, krošnjarjem, je namenjen današnji dogodek.«
Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki se je med drugim zahvalil vsem, ki so doslej tako zavzeto skrbeli za bovški muzej, poudaril pa je, da je z aktualno osvežitvijo zbirke in dodanimi eksponati muzej postal še bolj intimno bovški. Izrazil je ponos, da se Bovško lahko pohvali tudi s takim muzejem, kakršen je muzej v Stergulčevi hiši.
Direktorica Tolminskega muzeja mag. Damjana Fortunat Černilogar je na kratko predstavila vsebino in novosti, pri čemer je izpostavila izredno dobro ohranjeno krošnjo, ki jo je doslej hranil Tolminski muzej v Tolminu in je velika redkost, pa predmeta, ki pričata o kruti usodi Bovčank med 1. svetovno vojno, ko so morale v begunstvo, redko fotografijo slovite igralke, domačinke Ide Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina, predvsem pa novost, arheološki del razstave s prikazom predmetov najdenih na območju Bovškega.
»Polagam vam na srce, da ste lahko res ponosni na to muzejsko zbirko, saj skozi ohranjene predmete in zgodbe bovške preteklosti, prikazuje nekdanje življenje na Bovškem. Razstavljeni predmeti so priča iznajdljivosti domačinov, da so lahko preživeli tudi težka obdobja, ki so jim bili priča. Zato lahko s ponosom predstavljajte dediščino vaših prednikov tudi turistom.«
Pri dopolnitvi muzejske zbirke sta sodelovala Občina Bovec in Tolminski muzej. Avtorski prispevek k dopolnitvi obstoječe razstave je dala mag. Damjana Fortunat Černilogar. Novo Arheološko zgodbo Bovškega pa sta pripravila mag. Miha Mlinar in dr. Jana Horvatz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Za slikovno obdelavo fotografij in pomoč pri postavitvi je zaslužen Marko Grego (Tolminski muzej). Zemljevid s podatki o bovških zanimivosti je izdelala mag. Mateja Rihtaršič, Tina Volarič je izdelala ilustracijo krošnjarja, Mojca Turkpa je poskrbela za oblikovno podobo razstave. Dopolnjene razstave ne bi bilo brez predmetov Tolminskega muzeja in nekaterih drugih, ki so jih v ta namen donirali, prodali ali predali: Nika Kravanja, Cilka Repič, Andrej Zorč, Jelka Kašca, Erika Gaberšček, Aldo Marka, Rina Kenda, Helena Stergulc, Vlasta Komac, Borut Šulin, Marko Komac, Ivan Šraj, Ivo Ivančič, Zdravko Marcola in Edvin Trinka. Pri izvedbi prenove sta sodelovala še Samo Lipičar s.p. in Minč d.o.o. Jožica Kavs je koordinirala projekt s strani Občine Bovec, Katja Mrakič pa je bila vez med domačini, strokovno javnostjo in Občino Bovec.
Na razpisu LAS Dolina Soče je bil projekt Razvoj novih produktov Muzeja Stergulčeva hiša izbran in financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Ob zaključnem dogodku projekta se je Občina Bovec zahvalila tudi vsem sodelujočim na delavnicah, ki so potekale v okviru projekta, lokalnim zbirateljem in vsem tistim, ki so podarili predmete in čas, vsem izvajalcem, gradbenemu podjetju Minč d.o.o. z vsemi podizvajalci, steklarju in vsem strokovnjakom z Marjeto Keršič Svetel na čelu ter dr. Blažu Komacu, Fedji Klavora in dr. Juriju Kunaverju in vsem tistim, ki jim ni vseeno, za bovško dediščino, ki je neprecenljivo bogata in je prav, da se ohrani za zanamce.
Zapisala: MILAN ŠTULC in mag. DAMJANA FORTUNAT ČERNILOGAR
Foto: MILAN ŠTULC