Seja je izjemoma potekala v mali dvorani Stergulčeve hiše. Svetniki so najprej potrdili dnevni red in v prvi točki zapisnik 1. redne seje OS Občine Bovec.
Obrazložitev OPPN je pripravil Jože Slak, direktor Projektantske organizacije Struktura in predstavil dosedanje aktivnosti in v kateri fazi je s prvim branjem OPPN. Postavljena so bila dodatna vprašanja, na katera so svetniki dobili odgovore tudi z zgodovino prenašanja lastništva zemljišč, ki jih zadeva OPPN, za katere je imela Občina Bovec uporabno pravico in so v zdaj v fazi pridobivanja v last Občine Bovec.
Svetniki so v prvem branju spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Letališče (SD OPPN 1 Letališče) soglasno sprejeli.
Poročevalec je bila predstavnica ALTUS consulting d.o.o. Vesna Paljk.
Namen predlaganega Odloka o preoblikovanju javnega zavoda Sončni Kanin v Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o. (v nadaljevanju Odlok) je preoblikovanje javnega zavoda v javno podjetje, družbo z omejeno odgovornostjo, skladno s prej navedenimi zakoni, ureditev statusa družbe, razmerje med družbenikom in ostalimi organi družbe in drugih temeljnih vprašanj glede organizacije in delovanja družbe. Odlok predstavlja akt o preoblikovanju zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo v smislu četrtega odstavka 648. člena Zakona o gospodarskih družbah ter istočasno akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Kot je določeno v Odloku preoblikovanje javnega zavoda Sončni Kanin v družbo Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o. pomeni zgolj spremembo pravnoorganizacijske oblike, zaradi česar se po zakonu šteje, da je osnovni kapital družbe vplačan iz premoženja zavoda, kot stvarni vložek. Celotno premoženje zavoda, kakor tudi njegove obveznosti z dnem vpisa preoblikovanja v sodni/poslovni register postanejo premoženje in obveznosti družbe Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o. Pravno organizacijsko obliko družbe z omejeno odgovornostjo bo družba pridobila z vpisom preoblikovanja zavoda v sodni/poslovni register. Predlaga se, da se preoblikovanje javnega zavoda Sončni Kanin v družbo Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o. izvede po stanju premoženja in obveznosti na dan 31. marec 2019. Osnovni kapital in osnovni vložek sta določena v 11. in 12. členu Odloka. V 11. členu Odloka je določeno, da je (bo) osnovni kapital družbe, glede na način nastanka družbe, v celoti vplačan v naravi, iz premoženja javnega zavoda Sončni Kanin. V navedenem členu (kot tudi v 12. členu) še ni vpisan znesek osnovnega kapitala, kar pa bo dopolnjeno do predloga odloka, saj se bo vrednost stvarnega premoženja zavoda in obseg sredstev, ki se bo opredelil kot osnovni kapital, določila na podlagi inventure osnovnih sredstev v letu 2018.
Občina Bovec je ustanovitelj in edini družbenik, s 100% deležem v družbi in bo izvajala ustanoviteljske pravice in obveznosti v skladu s predpisi, akti občine in Odlokom, sicer pa Odlok obravnava tudi vse podrobnosti preoblikovanja.
Po daljši diskusiji in odločitvi, da se v januarju pripravi sejo OS samo na temo smučišča Sončni Kanin, so svetniki sprejeli soglasno:
Sklep1: Odlok v prvem branju se potrdi
Sklep2: do 10 januarja je rok, do katerega svetniki glede preoblikovanja pošljejo vprašanja in predloge na Občino Bovec.
Kot navedeno, je zaradi preoblikovanja javnega zavoda Sončni Kanin v Javno podjetje Sončni Kanin d.o.o. potrebo urediti tudi upravljanje žičniških naprav na smučišču Kanin in izvajanje izbirne gospodarske službe prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico. Pripravljen Odlok o upravljanju žičniških naprav na smučišču Kanin in prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico, ki je predlagan v obravnavo in sprejem se v posameznih delih ne razlikuje glede na Odlok o upravljanju žičniških naprav na smučišču Kanin, je pa z Odlokom predlagana neposredna podelitev koncesije Javnemu podjetju Sončni Kanin d.o.o. Upravljanje žičniških naprav na smučišču Kanin ni gospodarska javna služba, se pa dejavnost izvaja v javnem interesu, saj ima zaradi učinkov na gospodarski razvoj, predvsem na turizem, velik prispevek v gospodarskem in socialnem pomenu v lokalni skupnosti, medtem ko je prevoz potnikov z žičnico, kot že prej navedeno v Odloku o gospodarskih javnih službah, opredeljen kot izbirna gospodarska javna služba, saj se jo za dnevno ali občasno migracijo uporabljajo občani iz obeh strani meje kot sredstvo za prevoz na delo in z dela na eno ali drugo stran meje, oziroma tudi za druge prehode meje, ker je aktualno ob občasnih zaporah najbližjih cestnih povezav. 36. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) določa, vsebino akta o javno-zasebnem partnerstvu, med drugim v drugem odstavku tudi, da je akt o javno-zasebnem partnerstvu obvezen v primeru, če izvajalec javno-zasebnega partnerstva pridobi posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kjer zakon zaradi varstva javnega interesa zahteva izdajo koncesijskega oziroma drugega splošnega akta.Ker gre za premoženje Občine Bovec, je smiselno za pravno podlago navesti tudi 7. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), ki določa, da so občine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja, medtem ko 29. člen istega zakona predstavlja stalnico pri sprejemanjih odlokov lokalnih skupnosti, saj opredeljuje pravico občinskega sveta da odlok sprejme.Kot osnovni specialni zakon pri oblikovanju odloka, oziroma pri urejanju predmeta koncesije je potrebno upoštevati tudi Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14), v postopkovnem smislu predvsem v delu, ki omogoča podelitev koncesije. V kolikor se želi opredelitvi upravljanja žičniških naprav kot gospodarske javne službe izogniti, lahko za pravno podlago služi izključno 42. člen prej navedenega zakona, ki pa ga je potrebno analogno razumeti. V primeru Občine Bovec je namreč Občina tista, ki je pridobila koncesijo/je za graditev žičniških naprav, ki jo podeli država, ne pa drug samostojen gospodarski subjekt. 42. člen zakona določa, da če koncesijo za graditev žičniške naprave podeli država,lahko občina podeli koncesijo gospodarske javne službe šele po sklenitvi koncesijske pogodbe za graditev žičniške naprave, in sicer kadarkoli v času trajanja koncesijskega razmerja. Taka koncesija se podeli brez objave javnega razpisa koncesionarju za graditev žičniške naprave ali upravljavcu te naprave, če izpolnjuje pogoje iz koncesijskega akta za koncesijo gospodarske javne službe. Pogoj za neposredno podelitev koncesije pa je izpolnjen tudi ob smiselni uporabi 142. člena Zakona o javno zasebnem partnerstvu.
Svetniki so Odlok v prvem branju soglasno sprejeli.
Namembnost objektov:
Pretežno eno in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost ter nemotena poslovna in storitvena dejavnost (gostinstvo, trgovina, apartmaji, sobe…). Nova kmetijska dejavnost in gradnja kmetijskih objektov se priporoča samo na obrobju naselij v povezavi s kmetijskimi zemljišči.
Dopustne vrste posegov:
vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
Obvezna razlaga prvega odstavka 1. točke 24. člena:
Med nemoteno storitveno dejavnost sodi tudi pokopališka dejavnost. Objekte za to dejavnost je dopustno graditi tudi na zemljiških z namensko rabo SK, kadar ta zemljišča mejijo neposredno na območje z namensko rabo ZK.
Obrazložitev:
Predlagana obvezna razlaga omogoča naravno rast območja namenske rabe ZK glede na potrebe skupnosti, brez potrebe po spreminjanju krovnega prostorskega akta. Predlagana obvezna razlaga ne omogoča umeščanja novih programov, temveč le rasti obstoječe nemoteče dejavnosti.
Obvezna razlaga drugega odstavka 1. točke 24.člena:
Dopolnilna gradnja je lahko novogradnja, kadar dopolnjuje kontekst programskega jedra vasi z zapolnjevanjem praznih prostorov do predpisanih gostot in z dopustnimi odmiki.
Obrazložitev:
Predlagana obvezna razlaga opredeljuje dopolnilno gradnjo kot možnost dopolnjevanje obstoječih jeder grajenega okolja.
Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o Občinskem prostorskem načrtu – OPN Bovec.
Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu ne republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Svetniki so predlog soglasno podprli.
Rebalans je potreben zaradi sprememb tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani, in sicer se prihodki povečujejo s5.789.599,58na 5.818.531,41, odhodki pa z 6.693.813,02 na 6.699.906,69. Investicijski prihodki se znižujejo, ker se nekatere investicije prenašajo v naslednje leto, in sicer Ribiška hiša Kal Koritnica, in Ureditev prehodov in postajališč.Proračunski primanjkljaj znaša 881.375,28 € in se pokriva s stanjem sredstev na računu na začetku leta, iz računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. Zadolževanje ni predvideno.
Po daljši debati je ZA glasovalo8 svetnikov, proti pa 4.
Občinski svet Občine Bovec se je seznanil s Sklepom o začasnem financiranju Občine Bovec
8.Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje naselja Bovec v Občini Bovec
Poročevalec Rajko Leban, direktor Agencije GOLEA
Predlog sklepa:
Občinski svet Občine Bovec daje soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom za distribucijski sistem toplote za geografsko območje naselja Bovec v Občini Bovec, katerih sestavni del je tarifni sistem za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja.
OS je predlog sprej soglasno
9.Predlog cene toplotne energije za DOLB Bovec
Občinski svet Občine Bovec daje soglasje k višini cene toplotne energije za DOLB Bovec d.o.o.:
Svetniki so cene soglasno potrdili
Cenik so svetniki soglasno potrdili
Svetniki so mnenje o utemeljenosti soglasno potrdili.
Zaradi različnega tolmačenja poslovnika v 6. točki je bila podana pobuda, da Statutarno pravna komisija preveri tolmačenje poslovnika in poda uradno razlago Občinskemu svetu, saj je pravno nerazumljivo, da se proračun sprejema z navadno večino, rebalans pa lahko zavrne 1/3 svetnikov. Tej pobudi je bila dodana tudi zaveza Uprave Občine Bovec, da zadevo preveri na resornem ministrstvu in pri notranji revizorki. Če bo končno tolmačenje, da je za sprejem dovolj navadna večina(oziroma gre v tem primeru tudi za dvotretjinsko večino), bo obveljalo, da je rebalans sprejet.
Svetniki so to pobudo in zavezo Uprave soglasno podprli.
