Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) sta včeraj v gledališču Ristori v Čedadu pod pokroviteljstvom Občine Čedad pripravili že 56. DAN EMIGRANTA, praznik beneških Slovencev.
Dan emigranta je praznik Slovencev Videmske pokrajine, Benečije, Terske in Nadiške doline, Kanalske in Železne doline ter Rezije, vsako leto pa se dogodka v čedajskem gledališču Ristori udeležijo tudi prijatelji iz Slovenije in iz nekaterih drugih krajev Italije. Letošnjega dneva emigranta so se med drugimi udeležili tudi vsi trije župani Občin Bovec, Kobarid in Tolmin Valter Mlekuž, Marko Matajurc in Uroš Brežan ter poslanec v DZ RS in Občinski svetnik Občine Bovec Danijel Krivec.
Prvi je polno dvorano gledališča Ristori nagovoril župan Čedada Stefano Balloch. Poudaril je, da so manjšine izjemnega pomena in sestavni del FJK, pri čemer gre seveda tako za slovensko kot tudi furlansko, nemško in druge manjšine. Za primerno obeležitev DNEVA EMIGRANTA pa zadnja leta poskrbi tudi Občina Čedad.
»Prav te manjšine nas bogatijo, državno mejo pa danes vidimo kot črto druženja in ne ločevanja.«
Naslednji je na oder za pozdrav stopil minister Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, ki je izpostavil dejstvo, da je bodočnost slovenstva v zamejstvu na mladih:
»Tudi sam sem bil več kot 36 let izseljenec in zato občutja emigrantov zelo dobro poznam. Mi smo že dinozavri in se bomo kmalu poslovili. Edino upanje in garancija za ohranitev slovenstva in slovenske besede v zamejstvu in drugje po svetu, kjer živijo Slovenci, so mladi. Zato moramo danes poskrbeti, da na njih prenesemo ljubezen do slovenske besede in matične domovine. Dandanes je še posebno za beneške Slovence izjemno pomembno, da se učite slovenskega jezika in povezujetes slovenskimi kraji,« je dejal minister Česnik in obljubil pomoč Slovenije, mladim pa položil na srce, naj se ne bojijo izzivov današnjih časov.
V imenu krovnih organizacij Slovencev SKGZ in SSO na Videmskem je spregovoril predsednik beneške Kmečke zveze Alan Cecutti, ki je tudi župan Občine Tipana, ter v svojem daljšem izvajanju izpostavil perečo problematiko predvsem gorskih krajev Benečije, Terskih in Nadiških dolin, Kanalske in Železne doline ter Rezije. Predstavil pa je tudi nedavni podpis Pisma o nameri v Kobaridu, ki ga je podpisalo 21 slovenskih in italijanskih Občin za čezmejni razvoj celotnega območja ob meji. Zavzel se je za sodelovanje in povezovanje obmejnih občin, in sicer na vseh možnih področjih, od energetskega povezovanja, turizma, podeželskega in gozdnega razvoja do cestnega povezovanja in podpiranja gospodarstva in podjetništva.
“Pri popisu leta 1951 je deset občin v videmski pokrajini, ki so bile nekoč popolnoma slovenske, štelo 24.180 prebivalcev. Prvega januarja lani je od teh ostalo le še 7.556 ljudi. Do takega stanja je pripeljalo pomanjkanje delovnih mest, izseljevanje, razkosavanje posesti, zlasti pa občutek manjvrednosti,« je poudaril Cecutti in dodal, da »sem sam optimističen in sem prepričan, da imamo v svojih rokah še vedno vse možnosti za zagon tako pričakovanega preobrata v naši skupnosti. To je bitka za življenje naših ljudi in naše zemlje,” je še dejal Cecutti.
Predsednik Deželnega sveta FJK Piero Mauro Zanin je v svojem nagovoru med drugim navajal tudi nujnost sodelovanja pri evropskih projektih in imel pri tem v mislih tudi čezmejne projekte, ki so jih kot prve zasnovale in določile tudi v Pismu o nameri Občine Bovec, Kluže, Rezija In Trbiž. Poudaril je dejstvo, da je osnovna ideja Evrope najmočnejša prav na čezmejnem območju Slovenije in FJK, kar morajo prepoznati tudi evropske institucije in za ohranjanje poseljenosti in delovnih mest na teritoriju nuditi tudi ali predvsem finančno podporo in spodbude.
»Aktualno deželno vodstvo si bo prizadevalo zaščititi in ovrednoti slovensko manjšino na območju FJK. Naša politika bo zagotovila take razmere, da se bo preprečil nadaljnji demografski padec v Beneški Sloveniji in po drugih, danes omenjenih območjih. Sicer je tudi dežela sama obsojena na propad. Tudi sam sem sin emigrantov, zato vam še posebej srčno čestitam, ker ohranjate spomin na težka leta, ko so se vaši predniki množično izseljevali iz Beneške Slovenije in Furlanije. Danes je naša dolžnost predvsem v tem, da poskrbimo za mlade. Politika mora ustvariti pogoje za delo, mladi pa morajo biti dejavni člen preporoda za ta območja,« se je pridušal Zanin.
Letošnjega dneva emigrantov se je udeležilo veliko županov z obeh strani meje, vrsta kulturnikov in drugih političnih predstavnikov z Goriškega, Tržaškega ter z obeh strani meje. Za kulturni program so na začetku poskrbeli z najlepšimi pesmimi z zadnjega Sejma beneške pesmi, za zaključek pa z gledališko predstavo Beneškega gledališča »Glavna vaja«.
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
