Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je 90-članski simfonični orkester izvedel simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda, avtorja Avgusta Ipavca, ki je posvečena 100. obletnici prve svetovne vojne.
Za ogled tega edinstvenega koncerta, ki je vključeval tudi nastope posoških izvajalcev, je Občina Bovec financirala avtobusni prevoz do Ljubljane in nazaj, kar so izkoristili številni domačini. Koncerta se je udeležil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki se je s skladateljem Gustavom Ipavcem v kapeli Uršulinskega samostana še pred večernim dogodkom srečal s Pinchasom Steinbergom, direktorjem Budapesti Filharmóniai Társaság. Na Ipavčevo željo mu je Mlekuž v zahvalo predal sliko z motivom smaragdne lepotice Soče.
Ob impozantnem igranju Budapesti Filharmóniai Társaság in številnih nastopajočih, so z Bovškega nastopili Folklorna skupina Bc in Društvo 1313, Bovec. Pravzaprav pa lahko skorajda za domačina štejemo tudi samega avtorja simfonične pesnitve Gustava Ipavca, ki veliko svojega časa še najraje preživi na njegovem drugem domu v Lepeni. Barve zelenega smaragda, simfonično pesnitev za velik simfonični orkester, zbor, recitatorje in plesalce, je Gustav Ipavec začel pisati leta 2008, nekaj let pozneje pa ji je vdahnil tudi končno obliko.
Skladatelj in duhovnik Gustav Ipavec je epopeja v spomin na prvo svetovno vojno, in vse milijonske žrtve, med njimi predvsem žrtve na Slovenskem in še posebej na Soški fronti. S pretanjeno glasbeno govorico je skladatelj naslikal tudi dogodek iz doline Lepene, ko je snežni plaz tam sejal smrt med nič hudega slutečimi vojaki. Koncert s podporo izjemne kulise izraža avtorjevo veliko sočutje do trpljenja ljudi tistega časa, predirljiva glasba pa izhaja iz notranjih čutenj avtorja. V glasbo so vpete recitacije dramskih igralcev, ki predstavljajo pesnika in prav tako duhovnika Simona Gregorčiča, njegovo vlogo z njegovimi verzi slutnje vojnih strahot pa je vrhunsko odigral Matej Kavčič.
Instrumentalni del sta izvajala Budimpeštanska filharmonija Tarsasag in Simfonični orkester Cantabile iz Logatca pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika, zborovski del pa mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca z gostujočim zborovodjo Primožem Malavašičem. Med nastopajočimi so bile še plesalke Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane, otroška folklorna skupina Pastirci izpod Krna in KUD igralska skupina Drežnica, skupina z ljudskim citrarjem in mala madžarska orkestralna skupina. Plesalke predstavljajo simbolično stran vsega dobrega in tolažečega, otroška folklorna skupina pa ponazarja brezskrbnost otroštva v središču vojne vihre, kot so zapisali na spletni strani Cankarjevega doma. Koreograf in režiser prireditve, ki jo poleg simfonikov oblikuje še več kot 150 nastopajočih, je Henrik Neubauer, za sceno je poskrbel Andrej Stražiša, prireditev je nastala pod okriljem Prosvetnega društva Soča iz Kanala, koproducenta pa sta Slovenski inštitut na Dunaju in Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida.
Ob koncu koncerta so na oder povabili tudi župana Občine Bovec Valterja Mlekuža, ki je udeležence, ki so napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, pozdravil v imenu vseh treh posoških županov. Med drugim pa je skladatelju Gustavu Ipavcu zahvalil za izjemno tankočutno ponazoritev najhujših časov človeštva, seveda s poudarkom na trpljenje ljudi tistega časa v Posočju:
»Rad bi se Vam tudi zahvalil in izrazil ponos, da ste za svoj drugi dom izbrali naše kraje, našo Lepeno, ki Vam je zaradi svoje krute zgodovine in hkrati neizmerne lepote naše smaragdne lepotice zagotovo dala še dodaten navdih tudi za to pesnitev. Svoj drugi dom, kamor tako radi zahajate, ste si ustvarili tam, kjer se zemlja in nebo združujeta v neskončnost. Ob tej priložnosti se Vam zahvaljujem z zlatim znakom Občine Bovec, ki ga kot župan po lastni izbiri podeljujem samo za najvidnejše dosežke posameznih Bovčanov,« je dejal Mlekuž in stisnil roko Gustava Ipavca, ki ob teh besedah in bučnem aplavzu publike ni mogel zadržati solz.
zapisal: MILAN ŠTULC
foto: VALTER LEBAN
