Trg golobarskih žrtev 8
5230 Bovec
Vreme tokrat Festivalu src v Bovcu ni prizaneslo, zato je bila namesto na bovškem trgu izveden v Kulturni dom Bovec. Izjemen spektakel, ki so ga uprizorile folklorne skupine iz Indije, Kamčatke, Južne Afrike in Markeških otokov, so navduševali publiko od prvega do zadnjega trenutka.
Tudi na drugem večeru Festivala src v Bovcu je obiskovalce in nastopajoče najprej prisrčno pozdravil župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je še enkrat izpostavil pomen festivala tudi v njegovi biti:
»Festival src združuje vse narode tega sveta in ponosen sem, da je Bovec lahko del te pomembne zgodbe širitve prijateljskih odnosov po vsem svetu. Majhen, a pomemben korak je to, da jasno pokažemo, da si ne želimo vojn, temveč miru, sožitja in sobivanja med narodi. Pobrateni Občini Bovec in Čento pri tem odlično sodelujeta, zato sem kar malo ponosen, da lahko Bovec gosti tako pomembne folklorne skupine, kot smo jih videli že na prvem nastopu v prejšnjem tednu in kakršne bomo videli nocoj. Prepričan sem, da bomo vsi skupaj nadvse uživali,« je poudaril župan in vsem zaželel prijeten in doživet večer.
Oder velike dvorane Ite Rine Kulturnega doma Bovec so nato napolnile folklorne skupine, tokrat so nastopile kar štiri, in z izjemno dinamiko predstavile svoje šege, navade, nacionalno kulturo in zavest.
INDIJA
SPUSTAN SANSKRUTIK TRUST GROUP
Indija je država, za katero je značilna velika jezikovna, kulturna in folklorna raznolikost. Cilj skupine Spandan (srčni utrip) je gledalcu omogočiti čarobno potovanje po Indiji. Leta 1989 jo je v Ahmedabadu ustanovilo majhno število ljudi, specializirala pa se je za ples, gledališče, glasbo in ohranjanje zabavnega življenja v regiji Gujarat. Danes je skupina prepoznana kot ena izmed najbolj znanih indijskih kulturnih združenj.
Skupina je bila ustanovljena marca 2004 v Palani v regiji Koriak, ki je znana po lepoti svoje pokrajine, kar se odraža tudi v plesih tega ljudstva, zahvaljujoč volji in zavzetosti direktorice Svetlane BELIAEVA in režiji koreografa Sergeja KUTYNKAVAVA. Njihov glavni cilj je ohranjati, razvijati in širiti kulturo svoje države z glasbenim, vokalnim in koreografijo mladih članov skupine in razvojem njihovega dojemanja sveta kulture in umetnosti folklore. Glavni plesi skupine “Eygunychvan” so “Koriak”, “Etelmen” in “Chukcha”, ki skupaj združujejo korake in vokalno koreografijo, ki predstavljajo globoko povezanost prebivalcev Kamčatke z naravo, ki jih obdaja. Tradicija navaja, da se učenje plesa prenaša iz roda v rod v isti družinski veji. Dekleta so oblečena v oblačila z motivi Manchu, prišitih v usnje. Živijo devet ur od Moskve in deset ur od Petropavlovska.
Skupina je nastala leta 1994 pod vodstvom Umuzi Wenkosi in Umgungundlovu, Glasba in tradicionalna umetnost . Z leti je ansambel mladim Južnoafričanom omogočil, da izvajajo ustvarjalne dejavnosti od prvotnih faz do profesionalne odličnosti. Ansambel nenehno sodeluje po vsej Južni Afriki pri izobraževanju mladih v gledaliških dejavnostih in na festivalih tradicionalne umetnosti. Živahna predstava prikazuje dinamični kalejdoskop tradicij kulture Zulu, Tswana, Venda, Ingoma in YeZintombi. Neverjetni glasovi trupe s svojo briljantno harmonijo navdušujejo publiko po vsem svetu. Zaporedna moč čudovitih tradicionalnih plesov, ki jih spremljajo zulujski vložki, uspe obdržati kakršno koli publiko. Z močno izobraževalno dejavnostjo, vključno z razstavami in delavnicami, je Ansambel uspešno ustvaril priložnost za povezanost skupnosti in za rasno enakost. Ansambel folklornega plesa Občine Msunduzi je v preteklih letih dosegel številne uspehe po vsem svetu. Med najpomembnejšimi sta dve priložnosti, na katerih je skupina nastopila za njegovo kraljevo visokost angleško kraljico Elizabeto, za Nelsona Mandelo in na svetovnem prvenstvu FIFA 2010.
Arhipelag otokov Marquesas, ki ga domačini imenujejo “Dežela ljudi” (Henua enana), je oddaljen približno 1500 km od Tahitija in se nahaja v bližini Ekvatorja, na skrajnem severu Francoske Polinezije. Prvo maorsko naselje na polinezijskih trikotnih otokih so markize naselila bojna plemena, ki so prakticirala kanibalizem, zato so jih zahodni kolonizatorji dolgo prezrli. Zato so ohranili edinstven značaj v kulturi, jeziku in običajih. V arhipelagu še vedno izvajajo starodavne obrede in predstavljajo plese in glasbene značilnosti, ki predstavljajo zabavo Polinezijcev. Ples služi tudi v čast tujim božanstvom in osebnostim. Markizi veljajo za najbolj živahen kotiček kulture v Polineziji. Na teh otokih izvira sveta umetnost tetoviranja, ki je še vedno razširjeno in uporabljano.
ZAPISAL IN FOTO: MILAN ŠTULC