Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, je danes v Ljubljani pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili edini študijski program na področju vesoljske medicine kot priložnost za slovenska podjetja. Novinarske konference se je udeležil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, saj bo del programa potekal tudi na Bovškem oziroma v Kaninskem pogorju.
V Sloveniji bo izvajan eden izmed štirih semestrov novega mednarodnega podiplomskega študijskega programa, ki proučuje fiziologijo in medicino ljudi v vesolju in ekstremnih pogojih. Gre za SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master. V programu sodelujejo Univerza Caen v Normandiji (Francija), Charite univerza v Berlinu (Nemčija) in Mednarodna podiplomska šola Jožef Stefan (Slovenija).
Projekt podpira tudi 40 mednarodnih partnerjev, slovenski del programa bo potekal na Institutu Jožef Stefan.
»Omenjeni program predstavlja priložnost za slovensko gospodarstvo, ki lahko na ta način pride do mladega, usposobljenega kadra, ki se bo lahko zaposlil tako v gospodarstvu kot v raziskovalnih institucijah. Študentje podiplomskega študija bodo lahko prispevali k hitrejšemu tehnološkemu razvoju in izboljšanju življenja sploh, predvsem z vidika zdravja, pa tudi razvoja različnih visokotehnoloških rešitev in naprav, ki se lahko uporabijo tudi na drugih področjih,« je dejala Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. »
Slovenska vesoljska pisarna skrbi za podporo vesoljskemu sektorju, ki se v Sloveniji hitro razvija. Slovenija je aktivna pridružena članica Evropske vesoljske agencije (angleško European Space Agency – ESA), ki si prizadeva za polnopravno članstvo. Eden od programov, v katerega je vključena Slovenija, je tudi Program človeških in robotskih raziskav ESA, v katerega smo vstopili predvsem zaradi aktivnosti Inštituta Jožefa Stefana na področju raziskav, ki simulirajo adaptacijo fizioloških sistemov na breztežnost. Rezultat tega je človeška centrifuga v Planici, skupni projekt Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Inštituta Jožefa Stefana in Ese, ki je ena od treh na območju ESA. V projekt sta vključeni tudi Francija in Nemčija, državi, ki sta med vodilnimi akterji na področju vesolja. Tovrstno sodelovanje lahko poveča prepoznavnost Slovenije in njenega gospodarstva ter tako odpira nove priložnosti za gospodarsko in tehnološko sodelovanje.
Projektu, ki traja šest let in katerega rezultat je dveletni študijski program, se je pridružilo že več kot 40 partnerjev iz različnih delov sveta in evropska podjetja.
»Ker je zelo veliko zanimanje s strani industrije za program SpaceMed, bomo v naslednjem letu v ta program vključili še dodatna slovenska podjetja,« napoveduje prof. dr. Igor Mekjavič z Inštituta Jožef Stefan in vodja raziskovalnega centra v Planici.
V tem stoletju je človek stalno prisoten v vesolju, mednarodna vesoljska postaja gosti ekipe astronavtov iz celega sveta, ki na postaji opravljajo znanstveno raziskovalno in razvojno delo. V nadaljevanju tega stoletja lahko pričakujemo postavitev trajnejših baz na Luni, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskave vesolja, predvsem nadaljnjih obiskov Marsa.
»Izobraževanje kadra, ki bo skrbel za zdravje in blaginjo vesoljskih potnikov in delavcev, je tako ključno,« je bil jasen nosilec projekta prof. dr. Pierre Denise iz Univerze Caen. To dejstvo je spodbudilo ustanovitev mednarodnega magistrskega programa. Program Fiziologija in medicina človeka v vesolju in ekstremnih razmerah je primarno namenjen študentom biomedicinskih znanosti z vsega sveta.
V okviru dveletnega študija SpaceMed bo predvidoma vsako leto najmanj 25 študentov v Sloveniji preživelo vsaj en semester, ki traja štiri mesece. V program bodo vključeni različni znanstveniki s področja znanosti o življenju, psihologi, zdravniki, biomedicinski inženirji, je povedal prof. dr. Denise. Obenem je poudaril, da do sedaj ne obstaja noben program, ki bi bil posvečen fiziologiji in medicini človeka v vesolju oziroma v ekstremnih razmerah.
Namen programa je izobraževanje bodočih raziskovalcev, zdravnikov in znanstvenikov, ki bodo vključeni v pripravo in zdravstveni nadzor vesoljskih poletov. Prav tako bo program namenjen izobraževanju inženirjev, ki bodo oblikovali, optimizirali, upravljali in ocenjevali podporne sisteme za življenje v vesolju in na Zemlji. Erasmus Mundus Joint Master bo študentom omogočil mednarodno sodelovanje, mreženje, multikulturno razumevanje in uporabo tujih jezikov.
Institucije, ki bodo izvajale program SpaceMed, bodo pridobile sredstva za izvedbo v višini 750 evrov mesečno na študenta, na voljo pa bo tudi 100 štipendij za najboljše študente, in sicer v višini 1400 evrov mesečno na študenta. Program bo potekal v štirih semestrih – predvidoma bo prvi semester potekal v Caenu, drugi v Berlinu, tretji v Ljubljani, v četrtem pa bodo študentje pripravljali magistrske naloge in samostojno raziskovali.
»Slovenski del izobraževalnega programa bo nadaljevanje programa, ki se bo izvajal v Franciji in Nemčiji. Osredotočen bo na izvajanje praktičnih in terenskih vaj,« pojasnjuje prof. dr. Igor Mekjavič, ki je obenem zaslužen za prenos človeške centrifuge v Slovenijo, zaradi česar je Planica postala eden izmed razvojnih centrov Ese.
»V planiškem laboratoriju Instituta Jožef Stefan se bodo študentje seznanili z učinki breztežnost in v njem raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka. Glede na to, da bodo bodoča vesoljska plovila in habitati na luni in Marsu po vsaj verjetnosti hipoksična, se bodo v sodelovanju s Slovensko jamarsko zvezo, Slovensko planinsko zvezo in Občino Bovec izvajale terenske vaje v koči Petra Skalarja na Kaninu. Baza za ta izobraževalni del bo Bovec,« je povedal prof. dr. Mekjavič. Slovenske jame že nekaj let obiskujejo evropski astronavti v okviru priprav za bodoče vesoljske misije, priprave pa izvajajo v Kraški jami, kjer so pogoji do neke mere enaki kot na Luni in Marsu.
Župan Občine Bovec Valter Mlekuž je ob tem dejal: »Ponosen sem, da lahko sodelujemo v tem projektu. Kanin s kočo Petra Skalarja v visokogorju lahko zaradi višine, vetra in nizkih temperatur ponudi edinstvene možnosti za testiranje ekstremnih pogojev. Zelo bi pohvalil tudi sodelovanje z Jamarsko zvezo Slovenije in ostalimi institucijami. Hkrati je to zelo dobra priložnost za promocijo Bovca in njegovega visokogorja, kar je v skladu z mojimi prizadevanji, da naredim kar največ za dobro svoje občine. Opozoriti pa moram, da bo tudi izvajanje tega programa zelo odvisno od izgradnje nove dostavne žičnice, saj je hiter in preprost dostop na vrh mogoč le z žičnico. Zato upam, da bo MGRT poskrbel tudi za čimprejšnje sprejetje Zakona o Kaninu za financiranje gradnje nove žičniške infrastrukture, ki je pripravljen in z naše strani usklajen ter čaka na potrditev Vlade RS. Čas hitro teče, vsak izgubljeni dan pa nas oddaljuje od želenih ciljev. «
Mlekuž je še poudaril, da je jamarstvo v Kaninskem pogorju že sedaj svetovno poznana dejavnost, bogat jamski svet kaninskega podzemlja pa privablja jamarje z vsega sveta. Žičnica na Kanin zato predstavlja celoletno delovanje tega centra, tako za smuko in jamarsko raziskovanje pozimi kot za pohodništvo, planinarjenje in tudi jamarstvo poleti, zdaj tudi za usposabljanje bodočih astronavtov. Kot ponavlja Mlekuž, je kaninska žičnica osnovni pogoj, da postane zimsko poletni center Kanin generator celoletnega turizma.
Predsednik Jamarske zveze Slovenija Igor Benko pa je povedal, da Slovenska jamarska zveza že dobro sodeluje z Eso in dodal:
»Veselimo se prenosa znanja jamarskih veščin na univerzitetne študente. Pridobitev omenjenega projekta pomeni tudi mednarodno priznanje kvalitete jamarstva v Sloveniji. Koča v visokogorju Petra Skalarja bi se lahko uporabljala tudi za druge specializirane namene za delovanje v izrednih razmerah, ki jim je izpostavljena, na primer za druge reševalne enote.«
Program SpaceMed se ne bo osredotočil samo na težave, s katerimi se srečujejo astronavti v vesolju, temveč bo del programa vključeval tudi učinek ekstremnih razmer na Zemlji na človeka. Ena glavnih tem bo globalno segrevanje oziroma vročinski vali. Pri tem velja poudariti, da bodo raziskave, opravljene v okviru SpaceMed programa, v pomoč tudi ljudem, ki živimo na zemlji. Moto Ese, ki podpira tovrstne raziskave, je namreč »življenje v vesolju za življenje na zemlji«.
