KANINSKI VEČER
Predavatelja: doktorja Jurij in Uroš Kunaver
Prvi predavatelj je geograf-geomorfolog in dolgoletni raziskovalec Kaninskega pogorja ter eden njegovih najboljših poznavalcev. Drugi je kemik, jamar in avtor izjemnih fotografij nekaterih kaninskih brezen. V predavanju bosta najprej pokazala film, ki je nastal ob dolgoletnih opazovanjih in merjenjih kraškega izvira Glijuna ter bližnjega slapa Virje. Vodno stanje obeh je odvisno od padavin in temperatur v najvišjih delih Kaninskega pogorja, povezanih z letnimi časi. Zlasti pomemben je sneg, ki se na kaninskih višavah pozimi lahko nakopiči več metrov na debelo. Pogorje letno dobiva največjo količi padavin v državi in v tem delu Alp (do 4000 mm). Kanin je zato znan po spomladanski smuki, ki traja vse do meseca maja. Kaninsko pogorje sestavljajo debele plasti dachsteinskega apnenca, ki je soroden onemu v pogorju Dachsteina v Severnih apneniških Alpah. Tako tam, kot pri nas je zaradi raztapljanja apnenca nastal t. i. visokogorski kras, ki ga odlikujejo ne samo globoke jame, ampak tudi zanimive površinske oblike. Obe pogorji so še pred nekaj tisoč leti pokrivali ledeniki, ki so brusili površje. V dveh milijonih letih so se v naših Alpah in tudi na Kaninu pojavili večkrat. Zato ni čudno, da na pobočjih Kaninskega pogorja lahko občudujemo slikovite štrline, imenovane skednji, ki jih tako izrazite drugod ne najdemo zlepa. So posledica erozijskega delovanja posameznih ledeniških tokov, ki so se spuščali iz Kaninskih podov navzdol v Bovško kotlino, vmes pa so se nedotaknjeni ohranili skednji. Domnevamo, da so imeli ledeniki eno glavnih vlog tudi pri nastanjanju globokih brezen. Kajti na koncu posamezne ledene dobe je imela velika količina iz raztopljenega ledu sproščene vode velikansko erozijsko moč.
Na Kaninskem pogorju deluje več jamarskih skupin, saj je raziskovanje posameznega globokega brezna tehnično zahtevna in dolgotrajna naloga. Jamarsko raziskovanje se je začelo pred točno šestdesetimi leti, ko je v starem planinskem domu Petra Skalarja, pogorelem leta 1972, avgusta 1963 bivala prva jamarska ekipa Društva za raziskovanje jam Ljubljana. V osemdesetih letih so se jim pridružila še druga društva, najprej iz Tolmina, kar je takrat spremljala tudi modernizacija plezalne tehnike in opreme. Od takrat do danes je bilo na novo odkritih nad 800 jam in brezen, od tega več kot deset brezen, globljih od 1000 m. Po deležu takih brezen spada Kaninsko pogorje v sam svetovni vrh, saj jih je tu deset procentov od vseh podobnih jam na svetu.
Prisrčno vabljeni!
