V vasi Soča je bilo v nedeljo, 23. 7. 2023, nadvse slovesno. Ob 200-letnici posvetitve vaške cerkve svetega Jožefa je sveto mašo daroval koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, somaševalo pa je še šest duhovnikov. Svete maše so se med drugimi udeležili tudi župan in oba podžupana Občine Bovec Valter Mlekuž, Miro Bozja in Erik Cuder, podpredsednik DZRS Danijel Krivec ter drugi pomembni vabljeni gosti.
Po sveti maši se je ob novi Kapeli miru odvil kulturni program za nagovoroma, najprej pa je violinist Niki Germovšek na violini zaigral slovensko himno. Kulturni program so sooblikovali še Moški pevski zbor Trenta pod taktirko Zdravka Kravanje, član Društva 1313 Miloš Domevšček z recitacijo Soči, otroci iz Soče in Trente ter citrar Ivo Jelinčič. Dogodek je odlično povezovala Vida Kravanja, k nagovoru pa je najprej povabila župana Občine Bovec Valterja Mlekuža. Mlekuž je najprej izrazil razočaranje, da se povabilu k udeležbi ni odzvala aktualna predsednica države Nataša Pic Musar , saj je bil častni pokrovitelj projekta prejšnji predsednik države Borut Pahor. Slednji bi se dogodka zelo rad udeležil, a se zaradi drugih obveznosti v tujini opravičil. Čustveno pa se je Mlekuž zahvalil pokojnemu Božidarju Kavčiču, ki je bil gonilna sila projekta gradnje Kapele miru:
»Prav gotovo bi bil Božidar ponosen, da danes le odpiramo Kapelo miru, za katero si je tako prizadeval, in vesel, kot sem tudi jaz, da se nas je danes zbralo tako veliko število. Vsi vemo, da tega objekta ne bi bilo, če si Božidar ne bi tako zelo prizadeval za uresničitev projekta. Dragi domačini, danes vam predajamo v uporabo Kapelo miru. Skrbite zanjo, kot za punčico svojega očesa. Med izvajanjem projekta je bilo veliko težav. Dolgo se je vlekla ta gradnja, verjetno pa vsi veste, kako je bilo z izvajalcem in projektantom. A dane je projekt zaključen in Kapela miru bo predana svojemu namenu. Imejte jo radi, kot da je vaš dom. Hvala in srečno! Preden nadaljujemo, pa bi rad opravil še eno prijetno dolžnost. To priložnost želim izkoristiti za zahvalo bovškemu župniku Viljemu Čušinu za odlično sodelovanje. Vedno, ko pride k meni na obisk, občuduje sliko cerkve v Logu pod Mangartom, ki je krasila sprejemno pisarno. Večkrat je izrazil tudi željo, da bi jo odkupil, če bi bilo to mogoče. Ne, gospod župnik. Ne morete je odkupiti. Danes vam podarjam,« je svoj nagovor zaokrožil župan Občine Bovec Valter Mlekuž in župniku Čušini predal sliko.
V nadaljevanju je imel slovesni nagovor slavnostni govornik Danijel Krivec, podpredsednik DZRS:
»Nekatere stvari pač morajo biti narejene, tako se vsaj zdi, ko preteče vrsto let od ideje do realizacije. In verjetno ne samo da se nam zdi, verjetno tako je. Vsi poznamo takšne projekte in eden izmed njih je tudi ta, ki danes stojimo pred njim. Od ideje do realizacije je poteklo vsaj 14 let, pa tudi od konkretnih dogovor do dokončanja vsaj 6 let, celo gradnja se je zavlekla v nekaj let.
»Pri vrsti projektov je važno, da se dokončajo in predajo namenu. Ta objekt, pred katerim stojimo pa z izgradnjo ni prišel niti do pol poti, kajti oznanjati mir in delati za mir je vse prej kot monotona zgodba, je preplet tolikih silnic, da je dinamike v njej prej preveč kot premalo. Potem je tu naloga vzpostavljanja in graditve odnosov med dvema narodoma, ki sta že stoletja neločljivo povezana, ne samo s skupno slovansko noto, temveč tudi s skupno zgodovino pod Avstro-Ogrsko monarhijo, s skupnimi napori za lastno državo in stremljenjem, da bi bila Evropa tista skupnost o kateri bi lahko spoštljivo govorili, kot so naši predniki spoštljivo govorili o Avstro-Ogrski monarhiji.«
CELOTEN GOVOR JE OBJAVLJEN V SPODNJI PRIPONKI
Sledil je blagoslov Kapele miru, ki ga je opravil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, nato pa še prerez traku, ki ga je v družbi visokih vabljenih gostov prerezal župan Občine Bovec Valter Mlekuž.
Projekt gradnje POSLOVILNE VEŽICE IN KAPELICE JOSEFA VACHALA – KAPELE MIRU V SOČI je vodila Občina Bovec. Raziskovanje obdobja prve svetovne vojne nas preseneča z vedno novimi spoznanji. Kraje ob reki Soči, kjer so se mešali mnogi narodi tedanje monarhije, spoznavamo skozi pripovedi tedanjih udeležencev, ki jih odstirajo arhivi. Eden izmed njih je bil Josef Vachal, češki slikar, grafični oblikovalec, tiskar, kipar, rezbar ter pisatelj in pesnik. Glede na to, da vas Soča še ni imela poslovilne vežice, se je pokazala priložnost, da bi bila lahko kapelica Josefa Vachala kot edinstven objekt kombinacija poslovilne vežice in spominskega obeležja.
Njegovo ustvarjanje je bilo pod vplivom ekspresionizma in obsega prvine simbolizma, naturalizma ter secesije. Njegov opus je ogromen. Ena izmed za nas najbolj pomembnih knjig je knjiga Malir na fronte – Slikar na soški fronti. V besedilu, ki ima veliko umetniško vrednost, Vachal skupaj meša različno umetnost – prozo, poezijo, lesorez ter fotografijo. Njegovo sporočilo je iskrena izpoved ter hkrati obtožba, kaj je vojna naredila iz ljudi, tudi iz njega.
Iz dnevniških zapisov Josefa Vachala, iz pisem svoji ženi in knjige Malir na fronte, je razvidno, da je bil med prvo sv. vojno nekaj časa na okrevanju v vojaški bolnici v Soči. V tem obdobju je pustil svoj umetniški pečat v soški cerkvi.
Preprosta soška cerkev je bila med obema vojnima vihrama zatočišče dvema umetnikoma. Med prvo svetovno vojno češkemu slikarju Josefu Vachalu, med drugo slovenskemu umetniku Tonetu Kralju. Oba sta zmogla premagati vseprisotno sovraštvo in razčlovečenje ter vsak na svoj umetniški način obsodila zlo, kar vojna je.
Na pobudo čeških strokovnjakov so leta 1997, z dovoljenjem Škofije Koper, v cerkvi raziskovali češki restavratorji z namenom, da bi morebiti našli sledi poslikav slikarja Josefa Vachala.
Na slavoločni steni je bil odkrit posvetilni križ v plamenskih živordečih barvah. Vachalova dela so tudi poslikave na lesene tablice, ki so vstavljena v okna v cerkvi. Dve večji panorami od Soče in Bovca, iz leta 1917, sta bili naslikani »v olju« na leseno ograjo kora. »Prebivalcem v spomin na vojna leta« je zapisano, »slikano v času znamenite ofenzive proti Italiji, v letu 1917, ko je bivala v kraju Cesarsko-kraljeva 93. pehotna divizija«. Leta 1998 so ju češki restavratorji obnovili, zdaj sta hranjeni v župnišču v Bovcu.
Ob popotresni restavratorski obnovi poslikav Toneta Kralja v cerkvi v Soči in veličini njegovih sporočilnih umetniških del, se je rodila prva ideja o postavitvi še enega spominskega obeležja umetniku, češkemu slikarju Josefu Vachalu. Zanjo se je zavzemal, žal, zdaj že pokojni Božidar Kavčič, takrat predsednik Krajevne skupnosti Soča-Trenta, ki je obeležje videl kot ohranjanje spomina, utrjevanje sodelovanja in prijateljstva med državama Češko in Slovenijo. Po navezavi stika s svetovalcem mag. Jakobom Štunfom leta 2010, ki je bil takrat na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Pragi, je ideja vedno bolj dozorevala.
Na povabilo Občine Bovec in takratnega župana gospoda Siniša Germovška, je leta 2013 občino Bovec in vas Sočo obiskal veleposlanik Češke republike, njegova ekscelenca Petr Voznica, da ga je lokalna skupnost seznanila z načrtovanjem obeležja.
K sodelovanju za projektiranje so se na povabilo Krajevne skupnosti Soča Trenta leta 2014 prijazno in z velikim spoštovanjem odzvali, češka arhitekta iz Prage Radmila Iblova in Mihal Ibl, s slovenske strani pa arhitekt Miha Dobrin. Za izrisovanje načrtov se je ekipi kasneje pridružila, takrat še študentka arhitekture, sedaj magistra inženirka arhitekture domačinka Sara Komac.
Sledili so zapleteni postopki za pridobivanje vseh soglasij in dovoljenj, zapleti pri izvajanju del, covid obdobje, tako da se je načrtovani zaključek del premaknil za kar nekaj let. Zdaj pa smo doživeli velik dogodek za vas Soča. Nova poslovilna vežica, Vachalova kapelica oziroma Kapela miru zelo lepo dopolnjuje center vasi ob cerkvi. Kapelica Josefa Vachala je tako edinstven objekt kombinacije poslovilne vežice in spominskega obeležja. Pravzaprav bo večino časa služila obiskovalcem vojaškega pokopališča, ki jih je vse več. Kapelica bi bila namreč opremljena s povečanimi reprodukcijami iz molitvenika, ki ga je Vachal naredil v Soči leta 1917. Osrednje delo je Molitev za mir, ki jo je Vachal napisal med obstreljevanjem na Javorščku.
