57. DAN EMIGRANTA V ČEDADU

Na praznik Svetih treh kraljev je v Čedadu v gledališču Ristori osrednji in največji praznik Slovencev, živečih v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, poimenovan Dan emigranta. Na njem se pomnijo tudi zgodovine, ko so beneški izseljenci po preživetih praznikih ob domačem ognjišču na praznik Svetih treh kraljev vračali iz Beneške Slovenije v tuje kraje, kjer so delali in živeli kot izseljenci.

V imenu Občine Bovec se je dogodka letos udeležil podžupan Občine Bovec Miro Bozja, med drugimi visokimi gosti pa tudi posoški poslanec v DZ RS Danijel Krivec. Seveda je bila dvorana gledališče Ristori v Čedadu tudi letos nabito polna. Ob spominu na nekdanje emigrante pa se na tej prireditvi dotaknejo tudi aktualnih tem in problematik, ki tarejo Beneške Slovence in Benečijo.

Sedeminpedeseti dan emigranta v Čedadu je potekal v organizacij Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Zbrane je pozdravil čedajski župan Stefano Balloch, ker se mu izteka mandat, pa je bil njegov pozdrav tokrat zadnji. Na povabilo organizatorjev je spregovoril tudi tajnik iz urada italijanske vlade za deželne zadeve in krajevne avtonomije Saverio Lo Russo, ki je spregovoril o izvajanju državnega zakona 482 iz leta 1999, ki v Italiji ščiti jezikovne manjšine v Italiji. Povedal je, da je jezikovnih manjšin v Italiji 16, a je gotovo slovenska najbolj številčna in tudi najbolj pomembna. Poudaril je izjemen pomen dvojezične šole v Špetru in dejal, da je ob dvajsetletnici sprejetja zakona za jezikovne manjšine zakon še vedno aktualen. Eno od pomembnih sporočil letošnjega dneva emigranta je bilo par to, da bo, če se bodo izseljevali ljudje, ugasnila tudi slovenska beseda. Zato je prvi izziv za politiko iskati prave smeri in ustvarjati pogoje za ustavitev izseljevanja, pa tudi, de bi se zlasti mladi vračali v gorato območje. Poudarjeno je bilo tudi, da jezikovne manjšine zelo dobro delajo na področju medsebojnih odnosov in kulture, a to ne zadostuje, da bi oživili gorske vasi.

Na prazniku sta spregovorila tudi slovenski minister za Slovence po svetu in v zamejstvu dr. Peter Česnik, ki je poudaril, da Slovenci v Italiji niso manjšina, temveč skupnost, ki bogati celotno deželno družbo, in deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za kmetijstvo in gorata območja Stefano Zannier, ki je dejal, da je izziv za Deželo Furlanijo Julijsko krajino spraviti skupaj vse, kar je pozitivnega, da bi oživili gorske kraje. Osrednji govor imel David Klodič, ravnatelj dvojezične šole Pavel Petričič iz Špetra, čigar govor so vsi zapovrstjo ocenili za odličnega, in ga objavljamo v celoti TUKAJ.

Kulturni program dneva emigranta so pripravili gojenci Glasbene matice iz Špetra, pesnica Andreina Trusgnach, ki je letos v Italiji prejela več nagrad, otroci folklorne delavnice na šoli v Špetru in Beneško gledališče, ki je letos uprizorilo Mandragolo v beneškem narečju, prosto povzeto po delu Niccoloja Machiavellija. Prevod in priredbo sta pripravila Adriano Gariup in Jasmina Kovic, ki je delo tudi režirala, medtem ko je Antonio Trinco pripravil imenitne maske iz Nadiških dolin.

Dneva emigranta se je tudi letos udeležilo veliko županov, prisotni so bili slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc, predsednika krovnih organizacij SKGZ Ksenija Dobrila in SSO Walter Bandelj, deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk, državna sekretarka ministrstva za kulturo RS Tanja Kerševan, podpredsednik Odbora za kulturo v DZRS Marko Bandelli ter vrsta drugih političnih in družbenih osebnosti.