Bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.
Danes smo na Občini Bovec prejeli prijetno vest Doc. dr. Barbare Ivančič Kutin, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU:
»Z veseljem in ponosom vam sporočam, da je naš bovški narečni govor zdaj tudi uradno vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS. Kmalu se obeta še vpis enote “Bovška slovstvena folklora”, katere vlogo sem oddala hkrati z bovškim govorom, in je tudi že odobrena.«
Bovški govor je osnovno »orodje«, s katerim ustno komunicirajo domačini na Bovškem tako na ravni vsakdanjega govora kot tudi pri prenašanju bogatega besednega izročila (slovstvene folklore), ki je umetnostna zvrst govorjenega jezika.
Zaradi spremenjenega načina življenja, migracij, globalizacije in drugih vplivov je bovški govor danes bolj kot kadarkoli prej podvržen hitremu spreminjanju in odmiranju arhaičnih prvin v narečnem jezikovnem sistemu in besedišču. Tega se zavedajo nekateri posamezniki in skupine, ki poskušajo ohranjati jezikovno bogastvo v dokumentirani obliki (z zapisi, slovar) in ga občasno v živi besedi predstaviti domačinom in obiskovalcem. Za dolgoročni obstanek bovškega narečnega govora bo
treba še bolj načrtno negovati in spodbujati zavedanje o vrednosti tovrstne dediščine.
Bovški narečni govor in besedno izročilo sta pomemben del kulturne dediščine, ki sta se v sedanjost prenesla od preteklih rodov in sta pomemben del lokalne kulturne identitete prebivalcev Bovškega. K temu bo pripomogel tudi vpis v register nesnovne dediščine.
Pripravil: MILAN ŠTULC
