V okviru bovškega outdoor filmskega festivala (BOFF) je včeraj, 28. 12. 2021, v veliki dvorani Ite Rine Kulturnega doma Bovec, potekala okrogla miza na temo Trajnostna mobilnost v Alpah in širši Sloveniji.
Organizator dogodka je bila DOLINA SOČE v sodelovanju z BOFF, okroglo mizo pa je vodil Matej Praprotnik. Kot so zapisali na spletni strani BOFF, trajnostna mobilnost ni neka futuristična ideja, je realnost in marsikdaj zaradi pomanjkanja znanja prihaja do napačnih odločitev, ki vodijo do razvrednotenja okolja, v katerem živimo in delamo.
»Že nekaj let opažamo, da napredek in turizem, ki sta sama po sebi dobrodošla, prinašata tudi nove izzive. V Sloveniji do sedaj ni bilo treba regulirati turističnih tokov in tega nismo navajeni. Zdaj pa smo se znašli v situaciji, ko je treba destinacije ne samo promovirati, ampak tudi upravljati, kar pomeni tudi omejevati število turistov in kdaj prijazno reči Ne,« so zapisali v uvodnih besedah.
Povabili so strokovnjake, župane in predstavnike različnih institucij, ki se vsak po svoje ukvarjajo s trajnostno mobilnostjo, namen pa je analiziranje priložnosti in nakazati poti do rešitev v Alpah in širši Sloveniji.
»Časa nimamo več, zato je treba reagirati, preden bo prepozno. Pričakujemo aktivno in konstruktivno debato in tudi zaveze odločevalcev o nadaljnjem razvoju trajnostne mobilnosti v Alpah in Sloveniji,« so se glasile prve besede na okrogli mizi.
Dogodka so se med drugimi udeležili gostje, županja Občine Kanal ob Soči Tina Gerbec, župan Občine Kobarid Marko Matajurc, župan Občine Bohinj Jože Sodja in seveda župan gostiteljice Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je najprej vse tudi prijazno pozdravil:
»Zelo sem ponosen, da se v našem Kulturnem domu vsako lato odvije BOFF, ki privabi številne udeležence vseh generacij od vsepovsod. Tudi odzivi javnosti so odlični, BOFF pa vsako leto pripravljamo s pomočjo Občine Bovec in Javnega zavoda za turizem Dolina Soče. Vesel sem, da ste se nam danes pridružili na današnji okrogli mizi, po drugi strani pa žalosten, ker ni tu direktorice STO in nikogar z Ministrstva za infrastrukturo, da bi tudi oni slišali, s kakšnimi težavami se ukvarjamo tudi na področju turizma. Govorijo nam, ali vemo, kje živimo, v kako lepih krajih živimo, jaz pa vedno pravim, da je to sicer res, vendar se od lepote ne da živeti. Treba je trdo delati in skrbeti za uravnotežen razvoj, kar še kako dobro vedo tudi moji kolegi iz primerljivih Občin. Vsi se trudimo za vsakega gosta. Mi smo najbolj vesli, ko ti ob odhodu povedo, da so bili pri nas zadovoljni in se bodo še vrnili. Verjamem, da bo glede razvoja dala tudi ta okrogla miza neke smernice, ki nam bodo v pomoč pri načrtovanju razvoja turizma. Zagotovo se bomo še bolj usmerili za krepitev javnega prevoza za turiste in domačine, na tem pa smo v Občini Bovec do danes že veliko naredili.«
Na okrogli mizi so sodelovali klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in predsednik skupnosti Julijske Alpe, Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe pri TNP, Miro Kristan iz PRC in Jernej Stritih, član upravnega odbora Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija. Slišati je bilo različna mnenja in poglede na trajnostno mobilnost in razvoj turističnega produkta in destinacij nasploh, ob koncu razprav prej omenjenih udeležencev okrogle mize pa se je ponovno oglasil župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je glede zagotavljanja javnega prevoza ponovil, da mu je žal, ker v dvorani ni odločevalcev, ki bi lahko konkretno zagotavljali tudi sofinanciranje javnih prevozov:
»Občina Bovec in Občina Kranjska Gora že sedem leto sofinancirata avtobusne prevoze preko Vršiča. Še posebej v juniju in v septembru, ker sicer turist ne more razumeti, da 1. septembra ne bi bilo več avtobusne povezave. Pa domačini? Če mora nekdo iz Bovca v Novo Gorico, ima na voljo čez cel dan tri avtobuse. Če moraš torej na pregled v bolnišnico Šempeter, moraš na pot pred peto zjutraj. Zato je uporaba avtomobilov neizogibna. Pa tudi za rešitev te težave smo pri občini Bovec uvedli organizirane prevoze z osebnim avtomobilom, nabavili pa smo tudi električno vozilo. Prevoze seveda financira Občina Bovec. Zato, da je začel TNP plačevati dolžna sredstva po Zakonu o TNP, ki je bil sprejet leta 2010, smo se bodli pa 11 let. Danes končno pridobivamo tudi ta sredstva, da lahko vlagamo za investicije v TNP in s temi sredstvi lahko sofinanciramo tudi javni prevoz. Projekt crossmoby je ugasnil in breme sofinanciranja prevozov ostaja na Občini. Včasih imam občutek, kar sem v Cerknem povedal tudi ministru, da ne živimo v isti državi. Ali mislite, da si župani ne bi želeli kolesarskih povezav po celotnem območju? Ko se tega lotimo, naletimo najprej na tisoč težav, začenši z lastniki parcel, potem pa še birokratske ovire. V Kopru, Ljubljani in drugih velikih mestih so kolesarske proge speljane skozi velika in prometna križišča, za vzpostavitev treh kilometrov kolesarske poti iz Bovca do Čezsoče pa smo imeli trikrat na delu presojevalca varnosti v promet. Postaviti smo morali meritve hitrosti in podobne neumnosti. To je realnost, s katero se ukvarjamo župani.«
Tem besedam Valterja Mlekuža so se pridružili tudi kolegi župani, jih vzeli za koristne iztočnice za lastne težave v smislu trajnostnega razvoja in vzpostavitve trajnostne mobilnosti., ki so jih vsak posebej nanizali v svojih pripombah. Prav vsi pa so poudarili, da je treba veliko delati na mladih, ki pa jih bo moč zadržati v posameznem okolju le z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture.
Več zaključkov z okrogle mize bo pripravil organizator.
Zapisal in foto: MILAN ŠTULC
