Reka Soča

Soča (italijansko Isonzo) je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji (95 km) in severni Italiji (42 km). Alpska reka izvira 1087 m visoko v Julijskih Alpah v dolini Trenti. Kraški izvir je predstavlja jezerce, ki se izlije preko slapišča v strmo korito. Struga je zaradi velikega strmca izdolbla tesni in korita (Velika in Mala korita Soče ter korita pri Kršovcu), ponekod pa teče široko razprostrta po nasutih prodnih ravnicah.

Tik pred Bovcem vanjo z desne priteče Koritnica. Po bovški kotlini se razlije do šesto metrov na široko. Izpod Kanina z desne pritečeta Gljun in Boka, ki tvori najmogočnejši slap v Sloveniji visok 106 mi. Potem naredi skoraj 360 o ovinek okoli Polovnika, tukaj vanjo z desne priteka Učja, ki izvira v Italiji. Od tu pa do Kobarida pritekajo v Sočo hudourni kraški potoki iz Polovnikovega in Stolovega pogorja. Med Kobaridom in Solkanom teče najprej po široki dolini, ki se pri Mostu na Soči stisne v deber, za Novo Gorico pa se zlije po ravnini vse do izliva v Italiji.

Pri Tolminu se ji pridruži Tolminka, pri Mostu na Soči Idrijca z Bačo, vmes več manjših hudournikov. V spodnjem toku, že v Italiji se ji z leve pridruži razmeroma mogočna kraška reka Vipava, z desne pa združena silna hudournika Ter in Nadiža. Izvire Timava, ki odtekajo v morje pod imenom Potok, ob nizkih vodah napaja večinoma soška podtalnica.

Reka teče proti jugu mimo krajev Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Nova Gorica in Gorica. Pri Solkanu teče pod največjim kamnitim lokom na svetu.

V Jadransko morje (Tržaški zaliv) se izlije v Italiji blizu Tržiča. Staro ime za Sočo v zgornjem toku je bilo Šnita.

Izliv reke (italijansko Foce dell'Isonzo) v Italiji je zamočvirjen in obdan z lagunami. Kot habitat za mnoge vrste ptic in drugih organizmov je skupaj z zadnjim delom toka od Tržiča naprej zaščiten kot naravni rezervat z imenom Isola della Cona.