Na predvečer praznika Občine Bovec, ki ga praznuje 4. julija, na god sv. Urha, zavetnika Bovca, je bilo v veliki dvorani Ite Rine Kulturnega doma Bovec slovesno, predvsem pa nadvse prijetno. Slavnostne seje Občinskega sveta Občine Bovec so se ob gostitelju, županu občine Bovec Valterju Mlekužu udeležili še podpredsednik DZ RS Danijel Krivec, načelnik Upravne enote Tolmin Matjaž Kos, župani sosednjih Občin Kobarid in Tolmin Marko Matajurc in Alen Červ, župani Občin Bohinj, , Vipava in Gorje Jože Sodja, Anton Lavrenčič in Peter Torkar, številni podžupani, delegaciji pobratene Občine Prijedor in Društva Slovencev Lipa Prijedor, predstavniki nekaterih drugih Občin, častni občani Občine Bovec, svetniki OS Občine Bovec, predstavniki policije, gasilcev in drugih institucij, številni prijatelji Bovškega ter seveda letošnji nagrajenci. Za uvod v slovesnost je poskrbela Vokalna skupina Trenta s slovensko himno, za njimi še kitarist Mario Kurtjak profesor kitare, skladatelj, kemik in doktor znanosti, obojni so tudi skozi ves večer oblikovali kulturni program, režiser in moderator večera, Jernej Cuder, pa je nato na oder povabil župana Občine Bovec Valterja Mlekuža. Ta je najprej izrazil veselje, da lahko občinski praznik proslavimo skupaj, med prijatelji in da se je slavnostne seje udeležilo tudi toliko kolegov županov, podžupanov i drugih predstavnikov drugih Občin. Sodelovanje med večino Občinami je ocenil za zgledno, že v uvodu nagovora pa se je za vse opravljeno delo skozi 12 let njegovega mandata zahvalil sodelavkam in sodelavcem:
»Ko sem pred dvanajstimi leti prvič stopil na ta oder, so me obdajale misli, kako bom zmogel opravljati to zahtevno funkcijo. Toda danes lahko vsaj tisti, ki to hočemo videti, lahko rečemo, da smo Bovško spremenili v pozitivni smeri. Res pa je, da to še bolj kot mi opažajo naši obiskovalci od vsepovsod. To ni moja zasluga, ampak je zasluga vseh nas Bovščanov, in vseh prijateljev, ki imate radi Bovško. Za vse projekte, ki sm jih že izpeljali, ki so še v teku in tiste, ki jih bomo še izpeljali, imajo zasluge prejšnji in sedanji občinski svetniki, ki so dobre projekte vedno podprli. V teh dneh mi je nekdo dejal, da smo nori, ker imamo odprtih toliko pomembnih projektov naenkrat in da toliko delamo. Zato pa imam take sodelavke in sodelavce, na katere se lahko popolnoma zanesem in vem, da je vloženega ogromno njihovega dela in truda. Slišati je tudi, da saj na Občini nihče nič ne dela. Ni res! Mi župani to vemo, vemo pa tudi, da smo itak za vse slabo krivi mi. Danes ne bom našteval vseh investicij, lahko pa omenim, da se nam je zalomilo pri Športni dvorani, pa seveda ne po naši krivdi, danes pa smo lahko srečni, da so se napake izvajalcev pokazale pravočasno in ni prišlo do česa hujšega, ko bi pridobili uporabno dovoljenje in bi bili v dvorani uporabniki. Danes je na dvorani že postavljena nova lesena strežna konstrukcija, izdelana v Avstriji, in je dvorana fazno tudi že pokrita. Potem je tu smučišče Kanin, že večkrat sem poudaril in danes ponavljam, da nam smučišča Kanin ni zaprl inšpektor. Kanin nam je zaprla politika. Zato zdaj verjamem, da bomo z novo vlado prišli tudi do novega Kanina. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Komisiji za novi Kanin, ki je vložila ogromno truda in svojega prostega časa, da so bili pripravljeni projekti, v kar ni verjela ne Vlada ne poslanci DZRS. Danes smo na točki, ko je na spletni strani Občine Bovec objavljeno JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA INVESTITORJA ZA SONČNI KANIN, verjamem pa, da bomo do 20. julija, do takrat je razpis odprt, pridobili soinvestitorja, vsi pa pričakujemo, da nam bo tudi nova vlada stala ob strani,« je poudaril Mlekuž in se v nadaljevanju posebej in poimensko, za vse, kar so naredili za to dolino, zahvalil vsem prisotnim častnim občanom, udeleženci slovesnosti pa so te besede podprli z močnim aplavzom. Čestital je tudi predstavnikom FOOTGOLF KLUBA BOVEC, ki so na svetovnem prvenstvu v Mehiki sestavljali državno reprezentanco Slovenije in dosegli tudi zgodovinske uspehe. Zahvalil se je vsem učiteljem in ravnateljici OŠ Bovec za izjemno delo, ki ga opravljajo, pa tudi zato, da naši otroci na športnem področju tudi na državni ravni žanjejo velike uspehe, kljub temu, da nimajo športne dvorane. Zahvalil se je tudi vsem prijateljem, ki so ga v najtežjih časih, »ko moja krila niso mogla več leteti«, kot se je izrazil, bodrili in ga postavili nazaj na noge.
V nadaljevanju sta župan Občine Bovec Valter Mlekuž skupaj s podžupanom Erikom Cudrom in ob pomoči sodelavke iz županovega kabineta, Tjaše Kranjc Trebše, najzaslužnejšim podelila letošnja priznanja.
Občinsko priznanje
ŽARKO ANTON MLEKUŽ
Žarko Anton Mlekuž je po osnovnem šolanju v Logu pod Mangartom in Bovcu izobraževanje nadaljeval na Gimnaziji Tolmin, nato pa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1977. Že v študentskih letih je bil aktiven v Klubu tolminskih študentov in se vključeval v pomembna družbena vprašanja svojega okolja. Poklicno pot je začel na tolminski občini kot planer, analitik in načelnik oddelka za gospodarstvo, kasneje pa je prevzel vodenje Alpskega turističnega centra v Bovcu. Pomembno je prispeval k razvoju turizma, med drugim kot član Turističnega društva Bovec in ustanovni član Turističnega društva Log pod Mangartom. Leta 1995 je napisal Strategijo razvoja turizma Občine Bovec, svoje znanje pa nadgradil tudi z magistrskim študijem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po plazu v Logu pod Mangartom leta 2000 je kot tajnik krajevne skupnosti vodil komunikacijo z državnimi organi in sodeloval pri obnovi vasi. Kasneje je sodeloval pri številnih projektih razvoja doline Koritnice, kartiral poti, pripravljal turistične vsebine in pisal strokovne, potopisne ter druge članke. Pomemben del njegovega ustvarjanja je tudi pisanje. O svojih romanjih je pripravil potopise in jih predstavil širši skupnosti. Leta 2025 je izšel njegov knjižni prvenec Cammino Celeste – Nebeška pot, ki je bil predstavljen na Knjižnem sejmu v Ljubljani in je bil tam najbolje prodajana knjiga založbe Ognjišče. Knjigo je nato predstavil na več dogodkih po Sloveniji. Aktiven je tudi v župniji, pri odraslih skavtih Buški gamsi, pri Prostoferju, projektu Pešbus in številnih drugih lokalnih pobudah. Njegovo življenje zaznamujejo znanje, prostovoljstvo, ustvarjalnost, povezanost z domačim krajem in izjemna predanost skupnosti.
ROMAN KRAVANJA
Roman Kravanja je v domačem okolju najbolj poznan po Otokarjevi žagi, ki je pomemben del vsakdanjega življenja številnih krajanov, društev, krajevnih skupnosti in organizacij v občini Bovec. Njegovi leseni izdelki, od desk in tramov do mostov, streh, stopnic in ograj, so prisotni na številnih mestih po občini. S svojim delom Roman pomembno prispeva k temu, da občanom in lokalnim skupnostim ni treba iskati lesenih izdelkov daleč izven domačega okolja. Na potrebe ljudi se odziva zanesljivo, praktično in z veliko pripravljenostjo pomagati. Njegov les je bil uporabljen tudi pri izdelavi skulptur, ki krasijo bovška krožišča in druge prostore, s čimer je posredno prispeval tudi k vidni podobi kraja. Poleg svojega dela je ves čas aktiven tudi v življenju krajevne skupnosti Soča - Trenta. Je član Zadruge Soča Trenta, prostovoljni gasilec in prostovoljec, ki sodeluje pri številnih dogodkih v dolini. S svojo prisotnostjo in pripravljenostjo pomagati pomembno prispeva k povezanosti lokalnega okolja. Roman je dejaven tudi na kulturnem področju, saj sodeluje kot amaterski igralec gledališki skupini Trenta in bovški gledališki skupini. Njegovo delo, prostovoljstvo in dolgoletna aktivnost kažejo, da je eden tistih ljudi, ki tiho, a vztrajno prispevajo k življenju skupnosti. Prav zato si za svoje delo in predanost zasluži občinsko priznanje.
BORIS IN BISERKA KRAVANJA
Boris in Biserka Kravanja sta dolgoletna prostovoljca, ki s svojim delom, časom in srčnostjo pomembno prispevata k življenju v občini Bovec. Društvo upokojencev Bovec ju predlaga za občinsko priznanje predvsem zaradi njunega dela pri Prostoferju, kjer sta od začetka vključena kot voznika. Boris je poleg voženj prevzel tudi velik del logistike, oba pa pri svojem delu nista le voznika, temveč tudi spremljevalca, poslušalca in pomočnika starejšim pri pregledih ter drugih opravkih. S svojo prijaznostjo, potrpežljivostjo in pozitivno energijo, ljudem ne nudita le prevoza, ampak tudi občutek varnosti, sprejetosti in človeške bližine. Pomembno sled puščata tudi v Folklornem društvu Bovec, kjer sta zvesta člana od leta 2005. Skupina se lahko nanju vedno zanese – na vajah, nastopih, pri pripravi kostumov, organizaciji dogodkov in pospravljanju po prireditvah. Boris je kot pomočnik vodij skupine prispeval tudi svoje avtorske plesne splete in pomagal pri kostumski podobi številnih nastopov. Biserka pa s svojo srčnostjo, hudomušnostjo in predanostjo pomembno prispeva k dobremu vzdušju v skupini. Skupaj sta kot srce skupnosti, v kateri delujeta. Njuna mirnost, zanesljivost, dobrovoljnost in pripravljenost pomagati so vrednote, zaradi katerih ju ljudje cenijo in jima zaupajo.
MAGDA KENDA
Magda Kenda je že več kot 25 let aktivna članica Gledališke skupine BC, kjer od ustanovitve skupine leta 2000 sodeluje kot amaterska igralka, šepetalka in sodelavka pri različnih kulturnih prireditvah, ki jih pripravljata Gledališka skupina BC in Kulturno društvo Golobar. Svojo poklicno pot je začela v Bovškem vrtcu, pozneje pa jo je ljubezen do rož pripeljala do odločitve, da odpre prvo bovško cvetličarno. S tem je krajanom ponudila pomembno pomoč pri naročanju šopkov, ikeban, lončnic in daril, hkrati pa s svojim delom v kraj vnašala lepoto, ustvarjalnost in toplino. Njena pot ni bila lahka. Po potresu in popotresni obnovi se je morala soočiti s številnimi izzivi, iskati začasne prostore in znova vzpostavljati pogoje za delo. Ko je katastrofalni plaz prizadel njen rodni Log pod Mangartom, se je aktivno vključila v pomoč preko Krajevne skupnosti in Karitasa. Posebno pomembno je njeno dolgoletno delo pri Karitas Bovec, kjer pomaga starejšim, pomoči potrebnim in ljudem v stiski. Z njeno pomočjo se je razvil tudi Mladi Karitas, kjer pri otrocih in mladih spodbuja sočutje, prostovoljstvo in občutek za sočloveka. Tudi po upokojitvi ostaja dejavna. Pomaga pri okrasitvah prireditvenih prostorov in cerkva v Bovcu ter Logu pod Mangartom, poje v cerkvenem zboru in ostaja pomemben del kulturnega, dobrodelnega in družbenega življenja v občini.
HENRIK TREBŠE – VLADKO
Henrik Trebše, ki ga številni poznajo kot Vladka, je svoje otroštvo preživel v skromnih razmerah, ki so ga že zelo zgodaj naučile odgovornosti, delavnosti in vztrajnosti. Po očetovi smrti je moral kot najstarejši sin pomagati materi pri skrbi za mlajše brate, zato je hitro stopil na pot odraslosti in dela. Najprej se je zaposlil v Vrbopletarski zadrugi Žaga, po njenem propadu pa se je pridružil kolektivu domačega podjetja TKK Srpenica. Kljub napornemu vsakdanu je ohranil izjemno spretnost in ustvarjalnost, ki ga spremljata vse življenje. Že v mladosti se je učil igranja na orgle, posebno mesto v njegovem življenju pa ima pletarstvo. Pletenje košar, ki se ga je naučil pri vaškem mojstru, je postalo njegovo življenjsko poslanstvo. Izdeloval je košare, koše, lestence, koše za perilo ter številne druge ročno pletene izdelke. Danes ne plete več tako pogosto kot nekoč, njegovi izdelki še vedno živijo med ljudmi. Posebej prepoznavne so njegove opletene steklenice oziroma kjantarce, njegovi izdelki pa so cenjeni zaradi kakovosti, trpežnosti in lepe ročne izdelave. Svoje znanje je z veseljem delil tudi z mlajšimi generacijami, saj je obiskoval vrtce in šole ter otrokom predstavljal umetnost pletenja. S svojim delom je pomembno prispeval k ohranjanju tradicionalne obrti in kulturne dediščine domačega kraja.
Priznanje za perspektivne mlade
ZARA HROVAT
Zara Hrovat je mlada Bovčanka, ki je že v Osnovni šoli Bovec z odliko nizala svoje prve uspehe. Že kot deklica je bila radovedna, ustvarjalna in polna energije. Preizkušala se je v baletu, igrala flavto, pela, se ukvarjala z lokostrelstvom, ob vsem tem pa se je vedno znova vračala k risanju in ustvarjanju. Svojo nadarjenost je pod mentorstvom slikarke Brine Torkar začela razvijati v prve resne umetniške stvaritve, ki so že zgodaj pokazale njen izrazit občutek za vizualno govorico. Ljubezen do ustvarjanja jo je pozneje odpeljala v Ljubljano, na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, kjer se je posvetila industrijskemu oblikovanju. Vsa štiri leta je dosegala najvišje ocene pri vseh predmetih, svoje srednješolsko izobraževanje pa je leta 2025 zaključila z izjemnim uspehom. Na strokovni maturi je dosegla vse možne točke ter postala zlata in diamantna maturantka. Posebej je izstopala tudi njena zaključna naloga, v kateri je iz kartona oblikovala bivalne pregrade za evakuacijske centre. Z njimi je želela ljudem v naravnih nesrečah omogočiti vsaj nekaj zasebnosti, miru in občutka varnosti. Danes Zara študira kognitivne vede na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Svojo ustvarjalnost povezuje z znanostjo, sodobno tehnologijo in umetno inteligenco ter išče načine, kako bolje razumeti človeka in mu pomagati.
Denarna nagrada
KARITAS BOVEC
Karitas Bovec že 35 let pomembno prispeva k razvoju solidarnosti, prostovoljstva in pomoči ljudem v stiski v bovški občini. Njeni začetki segajo v leto 1991, ko se je v času družbenih sprememb tudi v bovški župniji vzpostavila organizirana dobrodelna dejavnost. Ustanovitelj Karitas Bovec je bil takratni župnik Stanko Sivec, prvo voditeljstvo pa je prevzela Dana Ivančič s skupino sodelavk in sodelavcev. Med prvimi večjimi nalogami je bilo zbiranje oblačil za begunce z območja nekdanje Jugoslavije, kar je pomenilo začetek sistematične pomoči najbolj ranljivim. Skozi leta se je dejavnost širila in krepila. Prostovoljci so pomagali ob naravnih nesrečah, med drugim po potresih v letih 1998 in 2004 ter po plazu v Logu pod Mangartom. V času gospodarske krize so se odzvali na povečano socialno stisko z razdeljevanjem hrane in drugimi oblikami pomoči. Danes Karitas Bovec odgovarja na spremenjene potrebe lokalnega okolja, med katerimi so staranje prebivalstva, osamljenost, bolezen in materialna stiska. Njihova pomoč pogosto ni le materialna, ampak pomeni tudi pogovor, podporo in človeško bližino. Pomembno vlogo ima tudi skupina Mladi Karitas, ki pod mentorstvom Magde Kenda mlade spodbuja k prostovoljstvu, empatiji in odgovornosti do sočloveka. Dolgoletni predsednik Viljem Čušin s svojim delom pomembno prispeva k razvoju organizacije. Karitas Bovec je v 35 letih postala nepogrešljiv del družbenega življenja v občini in pomemben steber pomoči, solidarnosti ter povezanosti med ljudmi.
Da je v Kulturnem domu vse tudi po tehnični plati potekalo na vrhunski ravni, je poskrbel Robert Kokošin s sodelavkami in sodelavci, po uradnem delu večera so se iz dvorane Ite Rine vsi preselili v malo dvorano in preddverje, kjer je Občina Bovec poskrbela za pogostitev, gosti pa za odlično vzdušje in še dolg prijeten večer.
