Župana Občine Bovec Valterja Mlekuža sta danes obiskali Prof. dr. Tatjana Vučajnk, znanstvena direktorica Mednarodne poletne šole Bovec in dr. mag. Fiorenza Ninin, generalna sekretarka Mednarodne poletne šole Bovec. Mlekuž ju je skupaj s sodelavko Tjašo Kranjc Trebše sprejel v svoji pisarni in izrazil veliko zadovoljstvo, da se tradicija Mednarodne poletne šole Bovec nadaljuje, saj je prav interes organizatorjev in študentov za Občino Bovec neposredna pohvala in izraz zaupanja. Kot že vsa leta doslej je Občina Bovec med glavnimi soudeleženci organizacije in pokroviteljica aktivnosti, saj za izvedbo omogoča vse logistične potrebe Mednarodne poletne šole Bovec, med bivanjem študentov v Bovcu pa za udeležence pripravi tudi poseben dan Občine Bovec. Danes so župana seznanili, da bo v Bovec tudi letos predvidoma prišlo 34 študentov z različnih univerz, seveda tudi potrebno število profesorjev, glavna tema letošnje Mednarodne poletne šole Bovec, ki bo trajala od 12. do 25. julija, pa je POVEZOVANJE SVETOV Z UMETNO INTELIGENCO - Večjezična komunikacija, kultura in digitalna preobrazba. Kot sta povedali gostji in je zapisano tudi na spletni strani. Poletno šolo Bovec organizira Univerza v Celovcu v sodelovanju z univerzami v Kopru, Trstu, Vidmu, Ljubljani, na Reki in v Osijeku (Univerza v Ljubljani-Filozofska fakulteta, Univerza na Primorskem, Filozofski fakultet u Rijeci, Filozofski fakultet u Osijeku, Università degli Studi di Trieste, Università degli Studi di Udine). Kot je danes povedala Prof. dr. Tatjana Vučajnk, znanstvena direktorica Mednarodne poletne šole Bovec, in je tako zapisala tudi spletni strani Univerze v Celovcu, je v osnovni namenjena študentom vseh smeri, poteka pa v znamenju večjezičnosti, kulture in trajnostnega razvoja v alpsko-jadranskem prostoru.
Tudi letošnji program in glavna tema Mednarodne poletne šole Bovec sledita izzivom današnjega modernega časa, saj je jezik je: »V sodobnem svetu, v katerem živimo in delamo, hkrati most in ovira. Globalizacija je pospešila mednarodno sodelovanje ter razširila doseg povezanih, nadnacionalnih komunikacijskih omrežij prek globalne trgovine, izmenjave znanja in kulturnih odnosov. Hkrati pa jezikovna in kulturna raznolikost še naprej oblikujeta način, kako se ljudje učijo, digitalno komunicirajo, izmenjujejo znanje in varujejo svojo kulturno identiteto«, pravi Prof. dr. Tatjana Vučajnk in naprej pojasnjuje, da se v tem kontekstu umetna inteligenca (UI), zlasti večjezične jezikovne tehnologije, pojavlja kot preobrazbena sila. UI hitro poenostavlja medjezikovno komunikacijo, obenem pa odpira pomembna etična in kulturna vprašanja. V središču te preobrazbe je večjezična umetna inteligenca, ki jo poganja napredek na področju obdelave naravnega jezika (NLP). Danes lahko te tehnologije analizirajo, ustvarjajo in prevajajo človeški jezik z doslej nepredstavljivo natančnostjo. Prepoznavanje govora, nevronsko strojno prevajanje in sistemi strojnega učenja so presegli dobesedno prevajanje besedo za besedo ter začeli zajemati kontekst, idiomatske izraze in kulturne nianse. Ta napredek omogočajo predvsem veliki jezikovni modeli, usposobljeni na obsežnih večjezičnih podatkovnih zbirkah in sposobni prenosa znanja med jeziki.
Jezikovni podatkovni viri, kot so večjezični korpusi, predstavljajo temelj teh sistemov. Medtem ko so glavni svetovni jeziki dobro zastopani, številni manjšinski jeziki in jeziki z omejenimi viri nimajo zadostne količine digitalnih podatkov, kar ustvarja tveganje izključenosti v digitalni dobi. Kot odgovor na to se tehnologije za ohranjanje jezikov, ki temeljijo na UI, osredotočajo na dokumentiranje, podporo in revitalizacijo manjšinskih jezikov ter prispevajo k ohranjanju kulture in digitalni jezikovni vključenosti.
Na področju izobraževanja ima UI vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju večjezičnosti in omogočanju novih pristopov k učenju. Inteligentni tutorski sistemi, prilagodljive platforme za učenje jezikov in orodja za sprotno prevajanje omogočajo učencem dostop do znanja tako v globalnem okolju kot v njihovem maternem ali domačem jeziku, s čimer izboljšujejo učne rezultate in hkrati spodbujajo medkulturno razumevanje.
Tudi v poslovnem svetu UI preoblikuje mednarodno komunikacijo in sodelovanje. Večjezični klepetalni roboti, glasovni pomočniki in tehnologije lokalizacije organizacijam omogočajo učinkovito komuniciranje prek jezikovnih meja ter hitro prilagajanje vsebin različnim trgom. Vendar pa ti razvojni procesi odpirajo tudi etična vprašanja, povezana s pristranskostjo, zastopanostjo podatkov in prevlado določenih jezikov. Večjezični sistemi UI, ki dajejo prednost prevladujočim jezikom, lahko poglabljajo neenakosti in marginalizirajo manjše jezikovne skupnosti. Etična večjezična UI mora biti zato pregledna, pravična in načrtovana tako, da podpira tudi premalo zastopane jezike.
Prav v tem širšem kontekstu nastaja večjezična poletna šola. Poletna šola, umeščena v alpsko-jadransko regijo – območje z dolgo zgodovino jezikovnih, kulturnih in gospodarskih stikov – ponuja edinstven okvir za praktično raziskovanje teh dinamik. Zasnovana je na učenju petih jezikov: nemščine, italijanščine, slovenščine, hrvaščine in furlanščine, s čimer odraža bogato jezikovno raznolikost regije. Ti jeziki skupaj tvorijo zapleten mozaik jezikovnih struktur in kulturnih izrazov ter zajemajo širok spekter digitalne prisotnosti – od globalno razširjenih do izrazito lokalnih in manjšinskih jezikov.
Osrednja tema Poletne šole Bovec 2026 je vloga umetne inteligence v večjezični komunikaciji. Program s povezovanjem jezikovne raznolikosti, digitalnih tehnologij in medkulturnih perspektiv poudarja, da večjezične kompetence daleč presegajo področje humanistike in postajajo vse pomembnejše tudi v znanosti, tehnologiji, inženirstvu, ekonomiji, okoljskih študijah ter podatkovnih vedah. Vlade in javne uprave vse bolj prepoznavajo večjezičnost kot ključni dejavnik za dostop do globalnih raziskovalnih programov, krepitev čezmejnega sodelovanja in vključevanje v mednarodna inovacijska omrežja. V povezavi s tehnologijami, podprtimi z UI, postajajo jezikovne spretnosti ena ključnih kompetenc gospodarstva 21. stoletja.
»Poletna šola Bovec 2026 s svojim interdisciplinarnim pristopom udeležencem omogoča pridobivanje praktičnih in prenosljivih znanj na področjih večjezične komunikacije, digitalne pismenosti, kritičnega mišljenja in medkulturne ozaveščenosti. Te kompetence študente pripravljajo na uspeh v vse bolj mednarodnem in večjezičnem visokošolskem okolju ter na sodobnem trgu dela. Nazadnje pa koncept Povezovanje svetov z umetno inteligenco, ki predstavlja vodilno idejo poletne šole, pomeni tudi novo razumevanje samega jezika. Namesto da bi jezike dojemali kot ovire, ki jih je treba premagati, jih obravnava kot vire, ki jih je mogoče upravljati v skupno korist. Odgovorno razvita večjezična umetna inteligenca lahko pomaga premostiti razlike, hkrati pa spoštuje jezikovno raznolikost in kulturno identiteto. S tem Poletna šola Bovec 2026 zagovarja digitalno prihodnost, v kateri tehnološki napredek hodi z roko v roki s kulturno odgovornostjo ter zagotavlja, da noben jezik in nobena skupnost ne ostaneta prezrta,« še poudari Prof. dr. Tatjana Vučajnk, znanstvena direktorica Mednarodne poletne šole Bovec, ki se je Občini Bovec, županu Valterju Mlekužu, Osnovni šoli Bovec in vsem, ki že 32 let podpirajo izvedbo Mednarodne poletne šole Bovec, iskreno zahvalila.
Danes so se dogovorili, da bodo udeleženci v organizaciji Občine Bovec tudi letos obiskali Trdnjavo Kluže, kjer bodo ob zgodovini teh krajev spoznavali tudi kulinariko Bovškega in še marsikaj.
