Po vzpostavitvi soške fronte med Rombonom in Jadranskim morjem v maju 1915 sta se morali italijanska in avstro-ogrska vojska za oskrbovanje vse številnejših enot na fronti lotiti izgradnje zmogljivih logističnih povezav. Zato sta se z zavidljivo zagnanostjo vseskozi posvečali tudi gradnji raznovrstnih žičnic. Po žičnicah sta namreč lahko tudi do najtežjih dostopnih položajev visokogorja tovorili raznovrstno vojaško opremo, strelivo, orožje, gradbeni material, drva, hrano, a tudi ranjence.
Na Rombonu, pomembnem obrambnem stebru bovške kotline, je avstro-ogrska vojska dokaj hitro zgradila žičnico štirih odsekov. Zaradi pomanjkanja arhivskih dokumentov so bili podatki o tej žičnici doslej precej pičli, saj so temeljili zgolj na nekaj vojnih fotografijah, zemljevidih in ostankih v naravi. Predlansko leto pa je v tem pogledu prišlo do nenadnega zasuka, kajti v domačiji, ob kateri je med vojno stala spodnja postaja rombonske žičnice, so našli dnevnik poveljnika prvega odseka žičnice, ki je prinesel dragocena nova spoznanja.
Po predavanju bo Vinko Avsenak na kratko predstavil še najnovejšo knjigo, trojezično monografijo Skriti kotički prve svetovne vojne – od Karnijskih Alp do Jadranskega morja, plod dolgoletnih raziskovanj treh prijateljev iz Slovenije, Avstrije in Italije, ki premore 255 strani in okrog 650 fotografij in zemljevidov.
Vinko Avsenak
Vinko Avsenak se je rodil leta 10. 8.1947 v Brestanici (Krško). Po gimnaziji v Brežicah je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral in diplomiral iz francoskega in italijanskega jezika s književnostma. Strokovno se je izpopolnjeval na fakulteti v Perugi. Leta 1973 se je zaposlil v zastopstvih tujih firm pri Jugotekstil–impexu (kasneje IBN JT) v Ljubljani, od leta 2000 do upokojitve leta 2009 pa bil samostojen podjetnik. Od 20. junija 1978 je član Društva slovenskih književnih prevajalcev, od 26. 6. 2018 pa tudi njegov častni član. Prevaja iz francoskega, italijanskega, nemškega, angleškega, srbskega in hrvaškega jezika. Poleg leposlovnih del je prevedel tudi številne črtice svetovne književnosti za mariborski Večer, napisal okrog 15 recenzij za založbo Obzorja in okrog 10 literarnih večerov za Radio Ljubljana. Zadnjih petintrideset let raziskuje in proučuje zgodovino prve svetovne vojne, soške fronte še posebej, pri čemer sodeluje z mnogimi domačimi in tujimi strokovnjaki in muzeji ter predava doma in v tujini. S tega področja je prevedel tudi nekaj knjig, tudi leposlovnih. V zadnjih dvajsetih letih se intenzivno ukvarja z zbiranjem in proučevanjem dnevnikov in spominov udeležencev prve svetovne vojne ter jih objavlja v knjižni obliki. Od leta 2006 je urednik in lektor zgodovinsko-vojaške revije »Na fronti«, specializirane za prvo svetovno vojno. Zanjo tudi redno piše strokovne članke, predvsem biografske, in prevaja.
