V sklopu projekta z nazivom operacije »Hiša doživetij divje reke« in akronimom BREKA 3 je v ponedeljek, 6. 10., v prostorih Ribiške hiše na Kal Koritnici potekal strokovni posvet z naslovom »SOČA - ŽIVA REKA PRIHODNOSTI«. Sam projekt, na katerega se je uspešno prijavila Občina Bovec s partnerjem Krajevno skupnostjo Kal Koritnica in pridobila odobreno vrednost sofinanciranja stroškov operacije v višini 103.239,03 EUR, si prizadeva vključiti Interpretacijsko središče za ribištvo v lokalno in turistično ponudbo Bovca, z nadgradnjo vsebin pa ustvariti osrednji prostor za izobraževanje in ozaveščanje o naravni dediščini reke Soče. Središče in ribiška učna pot bosta služila trajnostnemu turizmu, vključno z aktivnostmi, kot so izobraževanja in delavnice, ter promovirala muharjenje kot način preživljanja prostega časa v naravi. Projekt se osredotoča na vključevanje vseh skupin, vključno z gibalno in senzorno oviranimi osebami ter socialno šibkimi otroki, saj je središče prilagojeno njihovim potrebam. Cilj je ustvariti prostor vseživljenjskega učenja, medgeneracijskega druženja in ozaveščanja o ohranjanju naravne dediščine, s čimer bo prispeval k trajnostnemu razvoju regije. Operacija je bila s strani Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja potrjena z Odločbo o pravici do sredstev št. 33153-6/2024/11 dne 25. 2. 2025.
V strokovni posvet je udeležence popeljala Ana Trnkoczy, ki za Občino Bovec skrbi za dogajanje v Ribiški hiši, najprej pa je predstavila odgovore prof. dr. Mihael Jožef Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki je bil zdravstveno zadržan in je odgovore posredoval pismeno. Če povzamemo njegove odgovore na številna vprašanja, lahko zapišemo, kot je zapisal prof. dr. Mihael Jožef Toman, da se je zadnjih letih vrstna pestrost makroinvertebratov precej spremenila, predvsem zaradi jezov in akumulacij, ki so zmanjšali število vrst, odvisnih od hitrega toka in dobro prezračene vode. Posledično so se delno spremenile tudi ribje združbe, čeprav večjih sprememb v vrstni pestrosti ni bilo zaznati. Glavni vplivi na porečje izhajajo iz gradbenih posegov na vodotokih, utrjevanja brežin, kamnitih zložb in manjših jezov. Podnebni vplivi se kažejo predvsem v večjih nalivih in hitrih spremembah vodnatosti. V Sloveniji prevladujejo inženirski, pogosto agresivni pristopi urejanja voda, kjer se premalo upošteva raznolikost vodnih okolij in hidromorfološke značilnosti. Tujerodnih vrst je veliko, a invazivnih le malo; najstarejši primer je šarenka, medtem ko so nove invazije redke. Spremembe v morfologiji rek omogočajo razrast makrofitov, ki imajo pomembno ekološko vlogo pri prezračevanju vode in ustvarjanju habitatov. Kakovosten monitoring je ključen za razumevanje ekološkega stanja voda, v Sloveniji ga izvaja ARSO s sodelovanjem raziskovalnih ustanov. Ozaveščenost javnosti o pomenu vodnih ekosistemov je zelo nizka; izobraževalni sistem in mediji temu namenjajo premalo pozornosti. Glavni izziv ostaja pomanjkanje strokovnosti, slaba inšpekcija ter premajhno razumevanje, da gospodarski razvoj in varstvo narave lahko sobivata, če spoštujemo nosilnost okolja.
Matevž Podjed, v. d. direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije se je dotaknil predvsem zakonodajne problematike v zvezi s posegi v strugo reke Soče med vstopno - izstopnim mestom Čezsoča in vstopno - izstopnim mestom Boka. Zadeva še ni formalno - pravno zaključena. Tako ribiči kot ribiški čuvaji opažajo izrazit porast števila osebkov velikega žagarja in vidre v porečju Lepenjice, kar povzroča resne težave. Vidra je namreč močno prisotna v tem območju in ima velik vpliv na ribjo populacijo, ki jo z lokalnega stališča lahko celo zdesetka. Največji izziv pa je, da je vidra zavarovana vrsta, zato je vsak odstrel v Sloveniji zakonsko prepovedan. Da bi se lahko učinkovito odzvali na problem, bi bilo nujno izvajati sistematičen popis vseh osebkov — podobno kot se to počne pri rjavem medvedu — in šele na podlagi objektivnih, znanstveno utemeljenih podatkov uvesti ukrepe, kot je omejen odstrel, če se izkaže kot nujen.
Miha Ivanc, vodja oddelka za ribogojstvo in vode posebnega pomena Zavoda za ribištvo Slovenije je predstavil rezultate letošnjih inventarizacij na Soči in Lepenjici, trend vlaganja soške postrvi med letom 2020 - 2024 v Sočo, Lepenjico in Koritnico, statistiko prodaje ribolovnih dovolilnic ter izzive, s katerimi se Zavod sooča.
Dotaknili so se tudi tematike sobivanja udeležencev vodnih aktivnosti in ribičev. Skupno mnenje je bilo, da na reki ne prihaja do večjih konfliktov. Predsednik Ribiške družine Tolmin, Aljoša Križnič je poudaril, da bodo v prihodnosti za vodnike polovil izvedli izobraževanje na to tematiko. Problem predstavlja tudi poseganje obiskovalcev in kopalcev v rečno strugo, predvsem ustvarjanje umetnih bazenčkov s premiki prodnikov, kar je ob nizkem vodostaju še posebej škodljivo za ekosistem reke. Pristojnost, da opozarja na taka nepotrebna poseganja v strugo, pa je v več primerih nedorečena, kar otežuje učinkovito zaščito in usklajevanje ukrepov.
Svoje razmišljanje so delili tudi predsednik LASR Alpske reke Dušan Jesenšek, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Ribiške zveze dr. Miroslav Žaberl in predsednik KS Kal Koritnica Valter Mlekuž. Poudarjena je bila potreba po boljši medsektorski povezavi, saj brez sodelovanja naravovarstvenikov, ribičev, lokalnih skupnosti in politike ne bo napredka. Posvet je pokazal, da znanja ne manjka, potrebna je politična volja in finančna podpora. Ukrepati je treba zdaj, ne šele takrat, ko bo prepozno.
»Soča si zasluži, da ostane biser narave, in vsaka generacija nosi odgovornost do naslednje. Naj Soča še dolgo časa teče čista, smaragdna in polna življenja,« pa je zaključek, ki nekako strne vsa razmišljanja strokovnega posveta.
Ob zaključku posveta so udeleženci razvajali še svoje brbončice in uživali v skrbno pripravljenih kreacijah našega chefa Tomaža Sovdata.
Po zapisu Ane Trnkoczy pripravil Milan Štulc
VEČ O SAMEM PROJEKTU V SPODNJI PRIPONKI
