Projekt narečna frazeologija – sočna bovščina kot korak k zaznavanju ekspresivne moči narečnega jezika je vsebinsko zasnovala dr. Barbara Ivančič Kutin, v aktivnosti so se vključile OŠ Bovec, Sekcija mladih TD Bovec, Občina Bovec z Buško izbo in Gledališka skupina BC. Za občane so bili pripravljeni pripovedovalski dogodki, delavnice o izročilu in zapisu v narečju. Ministrstvo za kulturo že nekaj let razpisuje projekte, namenjene ohranjanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana v nacionalni register. Bovško ima v registru vpisane kar tri enote: Pripravo bovških krafov že od leta 2014, Bovški govor in Bovško slovstveno folkloro pa od leta 2021. Že leta 2022 je KD Golobar pridobil sredstva za izvajanje projekta Buška izba – pripovedovanje in narečje, katerega cilj je bilo ozaeščati, ohranjati in oživljati starejše, pa tudi sodobnejše, lokalno pripovedno izročilo ter spodbujati k pripovedovanju tudi posameznike, ki se v tem doslej še niso preizkusili pred publiko.
Barbara Ivančič Kutin je pripravila tudi večmedijski knjižni vodnik in priročnik, ki s pomočjo narečnih in knjižnih zapisov zgodb, katerim so dodane QR kode z GPS lokacijo in zvočnimi posnetki (zgodbe so z glasom interpretirali člani Gledališke skuine Bc) pomaga pri spoznavanju lokalnega izročila. Knjižica je opremljena z ilustracijami Dane Ivančič ter fotografijami mest, ki so povezane z zgodbo – te je večinoma posnela Jelica Kašca, ter zemljevid s točkami, ki so povezane z zgodbami. 4-kilometrska trasa je postavljena na že obstoječo Etnološko tematsko pot po ulicah Bovca, nekaj zgodb pa tudi v širšo okolico v Bovški kotlini. V drugem delu knjižice je kot pomoč učiteljem in mentorjem strokovno besedilo s teoretskimi izhodišči za pouk o lokalnem izročilu ter žanrski in kulturnozgodovinski okvir vsake posamezne zgodbe, prav tako je dodan natančen metapodatkovni aparat (kdo je zgodbo povedal, kdo zapisal, kdaj in kje).
Po enoletnem predahu se je KD Golobar decembra 2023 ponovno prijavilo na razpis, tokrat s projektom Lokalna frazeologija – sočna bovščina. Tudi tokrat je vsebino projekta zasnovala Barbara Ivančič Kutin, ki je v središče postavila ozaveščanje in ohranjanje stalnih, večinoma metaforičnih besednih zvez, kot so lokalni narečni pregovori, uganke, primerjalni in drugi frazemi, pozdravi, kletvice, zmerljivke, blagoslovi, zdravice, nekonvencionalne replike, velerizmi ipd. V projekt so se zopet priključile OŠ Bovec, Občina Bovec z Buško izbo in Gledališka skupina Bc, slednja je imela v projektu največjo vlogo. Glavni cilji projekta so bili naslednji.
1. Izobraževanje, zbiranje in dokumentiranje lokalnih narečnih frazemov oz. folklornih obrazcev, tj. metaforičnega – sočnega narečnega jezika.
2. Priprava digitalnega dokumentarnega zvočnega zapisa bovških frazemov za bodoči narečni frazeološki slovar.
3. Kreativna raba narečnih frazemov: ustvarjanje proznih in dramskih besedil, v katerih so uporabljeni frazemi; pripovedovanje besedil v narečju; dramska uprizoritev besedil, tvorjenih iz frazemov s prikazom konteksta (situacije) njihove rabe.
4. Medgeneracijsko sodelovanje in kulturna izmenjava s sosedi Rezijani: ozaveščanje, ohranjanje, prenašanje jezikovnega in folklornega izročila, revitalizacija, druženje in povezovanje domačinov in njihova medsebojna narečna komunikacija.
Obvestilo o odobritvi projekta v višini 10.590€ smo prejeli s precejšnjo zamudo, zato smo z aktivnostmi namesto februarja lahko začeli šele v aprilu. Kljub temu smo ne le izpolnili zastavljene cilje, pač pa jih v marsičem tudi močno presegli.
Že aprila 2024 se je začelo sodelovanje v vseslovenski spletni anketi o nekonvencionalnih replikah, (šaljivi odgovori), https://vprasalnik21.tisina.net/. Anketa obsega 250 replik in ugotavlja poznavanje in rabo specifičnih jezikovnih oblik ter sprašuje po posebnih variantah (avtor ankete je dr. Matej Meterc z Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU). Vse sodelujoče skupine so prejele navodila in povezavo, njihovi člani so izpolnjevali anketo individualno. Da je anketa dosegla tudi druge občane, so bila navodila in povezava objavljeni tudi na FB profilu Buške izbe in skupine Pu buško. Zbiranje anketnih odgovorov se je zaključilo 14. maja 2024. Vseh spletnih reševalcev bilo 125, od tega se jih je 112 prebilo in odgovorilo na vsa vprašanja v anketi. Veliko ljudi pa je odgovorilo še na dodatna vprašanja. To je rezultat, ki je močno presegel pričakovanja, prinesel pa je številne nove variante in vpogled v poznavanje in rabo tovrstnega izročila na Bovškem.
Članice Gledališke skupine BC so 12. 4. 2024 pripravile in uprizorile skeč »Gejc je gejc«; občinstvo se je seznanilo s projektom in je bilo povabljeno k zbiranju narečnih frazemov. Za obiskovalce Buške izbe so bile natisnjene ankete, ki so jih lahko vzeli (tudi za sosede in znance) in izpolnili doma. V Buški izbi pa je bil od takrat na voljo tudi zvezek »tejka«, v katerega so obiskovalci lahko vpisovali frazeme in druge narečne posebnosti.
Učenci Osnovne šole Bovec so se med poukom pod vodstvom Lucije Šturm seznanili, kaj so to folklorni obrazci: uganke, pregovori, šaljivi pregovori – o slednjih, ki so bili predmet ankete (primer: Kaj je ura? Kajk se mačka pucura!), so se še posebej podrobno pogovorili: katere sami poznajo in uporabljajo, kakšni so konteksti rabe, ali so primerni v vsaki govorni situaciji ali ne. Mlajši šolarji so anketo izpolnjevali skupinsko, starejši, od 6. razreda do 9. razreda, so anketo izpolnili sami, posredovali pa so jo tudi staršem in sorodnikom. Na osnovi gradiva, ki so ga spoznali v spletni anketi nekonvencionalnih replik in samostojno zbranih enot so osnovnošolci pripravili nekaj skečev, ki so jih ob koncu šolskega leta junija 2024 uprizorili v šoli pri pouku. Daljši skeč so predstavili na zaključni prireditvi projekta (6. 12. 2024).
Barbara Ivančič Kutin je svoje gradivo za bovški narečni frazeološki slovar, ki ga dokumentira iz govorjenega diskurza že več kot 2 desetletji, posredovala Petru Cudru, da bi Gledališka skupina Bc iz gradiva pripravila nekaj skečev. Namen je bil, da bi s tem pridobil situacijski kontekst, ki bi ga lahko na zvočnih posnetkih v QR kodah dodali bodočemu narečnemu frazeološkemu slovarju. Peter Cuder je nalogo vzel zelo resno, čez poletje 2024 je spisal scenarij – 21 avtorskih dramskih besedil (skečev), in sicer tako, da so skoraj v celoti iz samih frazemov. Skeči prikažejo rabo v raznovrstnih govornih situacijah, npr. prepir med zakoncema, blagoslovi, pozdravi, obrekovanje vaškega posebneža, tarnanje, pogovor o vremenu … Ta aktivnost je močno presegla prvotni obseg, saj je nastala celovečerna dramska predstava, v kateri je sodelovalo 12 igralcev. Da bi bili predstavljeni govori vseh vasi na Bovškem, so v predstavo povabili še gostujoče igralce (nekateri so člani gledališke skupine Triglav iz Trente). Skupino so sestavljali Peter Cuder, Jernej Cuder, Mitja Cuder, Slavica Della Bianca, Miloš Domevšček, Metka Hosner, Iztok Kenda, Magda Kenda, Roman Kravanja, Ruža Srdoč, Klavdija Škander in Erna Wojčicki Germovšek. Septembra so gledališčniki pričeli z vajami. Napisali pa so tudi vezna besedila, s katerim so 21 skečev povezali v celoto.
Studijsko zvočno snemanje interpretacij 21 skečev ter veznih besedil smo izvedli v začetku novembra 2024. Zvočni posnetki bodo na delovni zgoščenki dostopni v krajevni in šolski knjižnici, trajno pa bodo shranjeni in dostopni na repozitoriju Arzenal Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
Premiera predstave je bila na velikem odru Kulturnega doma v Bovcu 23. 11. 2024. Dvorana je pokala po šivih - ob polnem parterju in balkonu je bilo treba natlačiti še precejšnje število dodatnih stolov. Med skeči so bila na velikem platnu predvajana vezna besedila, posneta z videotehniko, predstavo je pospremilo nekaj glasbenih točk: Ivo Jelinčič je za uvod zaigral na stare citre, v nadaljevanju pa je hiter tempo menjavanja frazemskih replik razrahljala glasba Petra Della Bianca z The Towkrs; tudi besedila avtorskih pesmi so bila v narečju. Predstava, ki je navdušila domačine, bo imela še nekaj ponovitev v domači občini in drugod po Posočju, načrtuje pa se tudi gostovanje v Ljubljani za strokovno javnosti (dialektologi, frazeologi, folkloristi, etnologi …).
Dramska uprizoritev je bila v celoti posneta v avdiovizualni tehniki, tako da jo bo mogoče še večkrat predvajati na lokalni kabelski televiziji. S tem bo omogočen ogled širšemu krogu ljudi, ki se niso ali bodo mogli udeležiti predstave v živo (predvsem starejši občani, bolni).
Z namenom medgeneracijske izmenjave in da se seznanimo s primeri dobre prakse, smo se v okviru projekta Narečna frazeologija – sočna bovščina odpravili tudi na strokovno ekskurzija v Rezijo (26. 10. 2024). Program je pripravila Barbara Ivančič Kutin v sodelovanju z domačinko Luigio Negro. Ekskurzije se je udeležilo 44 oseb z Bovškega. Približno 1/3 udeležencev še nikoli prej ni obiskala Rezije. Avtobus je moral peljati »okoli riti v varžet«, saj je bilo zaradi zaprte ceste čez Učjo treba iti čez Trbiž, kar je trajalo uro in tričetrt. Barbara Ivančič Kutin je po poti pripovedovala o značilnostih rezijanskega jezika in kulture, o vplivih zaprtosti doline in geopolitične zgodovine, s čimer je bila Rezija ločena od ostalih Slovencev. Prvi postanek je bil na Ravanci, kjer nas je pričakal dež, a sprejela nas je nasmejana Luigia Negro, vodja Muzeja rezijanskih ljudi; Luigia je bila naša glavna gostiteljica in vodička ves čas našega obiska. V Rozajanskem domu nas je čakal lokalni kulturni program (petje, govorica, plesi). Gostiteljem smo predstavili tudi naše narečje z zabavno uprizoritvijo Petra Cudra. Nato smo imeli še kratek, a nadvse zabaven tečaj rezijanskih plesov. Po ogledu nekaterih znamenitosti (cerkev na Ravanci, muzej Rezijanskih ljudi v Solbici) smo druženje nadaljevali v Domu alpinov na »Te drugi Ledini« v Solbici. Domačini so organizirali delavnico priprave rezijanskih »kalčünov«, cmokov iz krompirjevega testa z nadevom iz špinače, rozin in parmezana, ki smo jih pozneje tudi degustirali med nadvse okusnim in obilnim kosilom. Za nas so kuhali domačini, prav tako so hrano tudi stregli – najprej narezek, potem smo dobili omenjene kalčüne, polento, rezijansko friko, klobaso in za povrh še doma pečeno torto, pri čemer so skrbeli tudi, da nismo bili žejni. Druženje je pospremilo veselo petje, glasba, pogovor. Gostiteljem smo se za gostoljubje zahvalili s povabilom v naše kraje, v pokušino smo jim pustili pladenj bovških krafov ter košarico bovških domačih izdelkov, ki jih je priskrbela Občina Bovec. Muzeju pa smo podarili izvod Slovarja bovškega govora. Druženje je bilo kljub kislemu vremenu nadvse prijetno, prineslo je zanimiva spoznanja pa tudi nekaj novih stikov s sosedi.
Projekt smo na Miklavža zaključili s prireditvijo v veliki dvorani Stergulčeve hiše ( 6. 12. 2024). Tudi ta dogodek je bil dobro obiskan, saj je prišlo preko 60 ljudi. Barbara Ivančič Kutin je najprej povedala nekaj o nacionalnem registru nesnovne dediščine ter o bovških enotah, ki so vanj vpisane. Nato je na kratko povzela delo na projektu v letu 2022, ko smo se srečevali z lokalnimi pripovedmi v narečju. Sledila je razlaga, kaj so to frazemi in različne oblike ponazorila s sočnimi lokalnimi primeri. Nato je sledil pregled aktivnosti in rezultatov projekta Sočna bovščina ob spremljavi fotografij ter s komentarji iz prve roke – šolsko delo je opisala Lucija Šturm, o pisanju scenarija in o delu za gledališko predstavo je povedal Peter Cuder, o aktivnostih Buške izbe pa Nataša Bartol, ki je v projektu skrbela tudi za vso projektno papirologijo. Vmes so bile nanizane kulturne točke – skeč, ki so ga pripravili učenci OŠ Bovec, kratka video projekcija naše ekskurzije v Rezijo, ki jo je pripravil Jernej Cuder, za konec pa še skeč, ki je prikazal vaje za predstavo Sočna bovščina. Prireditev in s tem tudi projekt smo zaključili ob druženju in pogostitvi z buškimi krafi in čuompuwo pliento iz loncev in ob postrežbi Buških žena.
»Vsem sodelujočim s ponosom čestitam in se zahvaljujem za tako zavzeto in srčno sodelovanje! Pa tudi vsem, ki občinstvu, ki se je udeležilo prireditev in dogodkov! Vsaj zdi se mi, da smo uspeli marsikateremu domačinu naostriti ušesa, da je začel v svojim narečnem jeziku zaznavati drobne »sočne« elemente, ki jih sicer vsi uporabljamo, ne da bi se jih zavedali. In prav zavedanje o bogatih ekspresivnih (z)možnostih našega jezika nam je lahko vir navdiha za prihodnje kreativne ideje, s katerimi bomo še naprej spodbujali medgeneracijsko in medinteresno sodelovanje, druženje in ustno komunikacijo, tj. rabo in uporabo našega narečnega govora v živo, kar v današnjem »ekranskem« in odtujenem svetu morda komu pomeni topel žarek človeške bližine,« po nadvse uspelem projektu še doda dr. Barbara Ivančič Kutin.
