V organizaciji Društva za raziskovanje jam Ljubljana, Jamarske zveze Slovenije in Kulturnega društva Golobar Bovec je v soboto, 30. 11., v veliki dvorani Stergulčeve hiše potekalo jamarsko srečanje z naslovom V GLOBINAH KANINA. Srečanje je zopet organizirano po dveh letih, v tem času pa se je v jamarstvu nabralo veliko novosti, ki jih je primerno predstaviti. V kaninskem pogorju naj bi bilo več kot desetina vseh na svetu znanih jam, ki sežejo več kot 1000 metrov v globino. Veliko novih jam so odkrili v Rombonskem jamskem sistemu, ki je z več kot 20 kilometri dolžine četrti najdaljši v Sloveniji. Tudi pogorje Rombona ponuja še številne jamarske izzive. Uspešni so bili tudi v Skalarjevem breznu, nadejajo pa se, da bi našli povezavo s sistemom Mala Boka. To bi pomenilo, da so odkrili najglobljo jamo v Evropi. Glede na vsa ta in še številna druga dejstva lahko brez zadržkov zdrži trditev, da je slovensko jamarstvo doma na Bovškem. Omenjeni jamski sistemi pa niso zanimivi le za slovenske jamarje, temveč v svoje globine privabljata številne jamarje z vsega sveta. Skupaj z načrtovanim Jamarskim muzejem v Stergulčevi hiši bi bila to izjemna atrakcija tudi za tiste, ki sami ne morejo v globino naših pogorji, saj bi jih lahko spoznavali prav v jamarskem muzeju, v katerem je predvidena tudi multivizija in jamarski poligon za najmlajše.
K pozdravni besedi so najprej povabili župana Občine Bovec Valterja Mlekuža, ki je pozdravil željo in nato pripravljenost za organizacijo srečanja v Bovcu. Med zbranimi je posebej pozdravil častna Občana Občine Bovec dr. Vasja Klavoro in dr. Jurija Kunaverja.
»Dr. Kunaver je na neki način »kriv«, da ste danes tukaj, pa tudi zato, da sem tudi jaz med vami. Z veseljem in zanimanjem bom prisluhnil vašim novim odkritjem in poročilom o aktivnostih zadnjega obdobja. Jasno in glasno moram poudariti, kako vsi mi zelo pogrešamo smučišče Kanin in seveda žičniške naprave, ki so služile tudi vašim raziskavam jam v kaninskem pogorju. Žal moram ugotoviti, da ta projekt trenutno kroji politika. To moram izpostaviti, saj očitno ni težava v denarju, temveč so za tako stanje krive naše trenutne politične razprtije v naši državi, ki presegajo vse meje. To je osnovna težava, da se ne morejo zagotoviti po moji oceni majhna sredstva za tako pomemben projekt. Če ne bo takoj prišlo do spoznanja, kako velikega pomena je žičnica za vso državo, za regijo in samo Bovško, nam ne bo lahko. Ampak sem še vedno optimist, zato sem se odločil, da Občina Bovec takoj pristopi k izdelavi projektne dokumentacije in postopku za pridobivanje gradbenega dovoljena. Veseli me, da vi vztrajate v našem pogorju, da skrbite za obnovljeno kočo, in upam, da bomo našli neko rešitev tudi za odprtje tako zaželenega jamarskega muzeja v Bovcu. Verjamem, da bomo našli sredstva tudi za ta za vse izjemno pomemben projekt,« je med drugim izpostavil Mlekuž.
Prve besede predsednika JZS Igorja Benka so bile namenjene prav odličnemu sodelovanju JZS z Občino Bovec in še posebno z županom Občine Bovec Valterjem Mlekužem. V nadaljevanju se je dotaknil načrtovanega jamarskega muzeja v Bovcu, za katerega je bilo že vse dogovorjeno, vendar so sledile nepredvidljivi dogodki, zaradi katerih je projekt zastal predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Zelo so zadovoljni tudi s kočo Petra Skalarja na kaninskem pogorju:
»Prvi cilj je, da bi to kočo pripravili in jo tudi vzdrževali na način, da bo več kot le koča za jamarje. Jamarji smo sicer zadovoljni tudi s tako kot je sedaj. Velika želja je tudi, da bi tu pripravili in odprli jamarski muzej, ki prav gotovo spada prav v Bovec. Ker smo s postavitvijo odlašali, se nam investicija drži, prav tako tudi dela na sami koči, njeno vzdrževanje in vse, kar zraven spada. Logistika je otežena, saj žičnica ne obratuje, kar pomeni dostavo s helikopterjem ali pa peš. Glede koče na kaninskem pogorju smo se dogovorili, da jo prevzamejo društva, ki jo največ uporabljajo, ZJS pa bo skrbela za logistiko in financiranje vzdrževanja. Srčno pa upam, da bo čim prej začela delovati tudi dostavna žičnica Kanin, ker nam bo to olajšalo delo in samo reševanja. Do konca januarja se moramo izreči, kaj bomo naredili z načrtovanim muzejem, saj sicer nima smisla Občini obljubljati nekaj, česar ne bi naredili, ker Občina prostore lahko uporabi za druge namene. S številom jamarjev smo sicer letos kar zadovoljni, podpisali smo 110 pogodb z jamarskimi reševalci, na Kaninu pa odpiramo še eno tisočmetrsko jamo,« pa je svoj nagovor zaokrožil Igor Benko.
Za uvod v popoldanske predstavitve je poskrbel dr. Jurij Kunaver, ki se je najprej nostalgično spomnil njegovega prvega prihoda na Bovško. Kunaver se je na Kanin prvič odpravil leta 1961, nato pa dve leti kasneje začel prve odprave v podzemlje. Danes to območje raziskujejo številna jamarska društva. Registrirali so že več kot 800 jam, najdlje v globino pa med odkritimi sistemi seže jama Čehi II s 1505 metri razlike med nadmorsko višino vhoda in najnižjo točko.
