ANKETA O CELOSTNI PROMETNI STRATEGIJI OBČINE BOVEC

V pripravi je Celostna prometna strategija (CPS) Občine Bovec. Osnovno vodilo celostne prometne strategije je trajnostna mobilnost, torej energetsko učinkovite, prostorsko manj potratne, okolju manj škodljive in bolj zdrave oblike prometa v mestu in regiji, ki so podlaga za ravnotežje med gospodarskim razvojem, družbeno enakostjo in kakovostjo okolja.

S skupnimi močmi in s spremembami našihpotovalnih navad lahko oblikujemo trajnostno prihodnost.Trenutno poteka zaključna faza dokumenta, v kateri bodo na podlagi vizije in ciljev osnovani ukrepi. Da bo strategija občine čim bolj prilagojena zahtevam in željam uporabnikov, vas vabimo, da sodelujete v anketi, s pomočjo katere bomo lahko oblikovali CPS Občine Bovec.

Z anketo želimo izvedeti, kakšne so vaše prioritete glede urejanja prometa. Odgovori nam bodo v veliko pomoč pri zagotavljanju javne podpore strategije, kar bo pomenilo lažje izvajanje ukrepov, ki bodo služili izboljšanju kakovosti bivanja v občini.

Zato vas vabimo, da izpolnite kratko anketo in tako prispevate k trajnostnemu razvoju naše občine. (DOSTOP DO ANKETE )

Z izpolnjeno anketo se lahko potegujete tudi za praktično nagrado.

Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo.

Poletni meseci v našo majhno, a z naravnimi danostmi bogato državo pripeljejo vedno večje število tujih turistov, kar ima za posledico tudi večjo možnost kršitev rabe slovenskega jezika. Slovenski ponudniki se, v želji po čim večjem zaslužku, skušajo čim bolj približati potrebam tujih kupcev, zato oglasni panoji, meniji in drugi napisi, ki turiste nagovarjajo nemalokrat vsebujejo opis ponudbe v tujem jeziku (največkrat v angleščini), medtem ko o slovenščini ni ne duha ne sluha.

Podjetja morajo pri poslovanju s potrošniki spoštovati določila Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Oba zakona namreč urejata obvezno rabo slovenskega jezika pri poslovanju in oglaševanju storitev oziroma blaga, s tem da je uporaba posameznih tujih besed načeloma dopustna, če gre npr. za besede, ki jih večina slovenskih potrošnikov uporablja v vsakdanjem življenju oziroma pozna njihov pomen. Izjema so lahko tudi določene besede, besedne zvez ipd, ki so registrirane blagovne znamke in imajo zato njihovi imetniki v skladu z Zakonom o industrijski lastnini pravico do njihove uporabe v obliki kot so registrirane.

Raba slovenskega jezika v razmerju podjetij do potrošnikov.