Včeraj, 29. 11., je bilo v Stergulčevi hiši odprtje razstave domačina Luke Kemperja, ki je svoja likovna dela ustvarjal v okviru likovnih delavnic Varstveno delovnega centra Tolmin (VDC), pod mentorstvom likovnega pedagoga Damjana Cveka.

Večer se je začel v mali dvorani Stergulčeve hiše, kjer so najprej predstavili delovanje VDC, varovanci pa so zaigrali in zaplesali. Nato so se vsi preselili v preddverje, kjer so razstavljena Lukova likovna dela in skice, ki so bile osnova za izbiro razstavljenih del. Luka Kemper je vključen v VDC Tolmin od lanskega septembra, s seboj pa je prinesel zvezek in pokazal mentorju Damijanu Cveku, kaj riše in prerisuje na način, da želeno fotografijo gleda in jo skuša upodobiti v svojem zvezku.

»Videl sem, da ima Luka talent za to, zato sem mu predlagal, da bi poskusila z akrili. Luka je sicer dejal, da te tehnike še ni uporabljal, a sem ga spodbudil, nabavil platno in začela sva majhne skice upodabljati, slikati bolj na veliko. Nastalo je to, kar je pred nami. Ko sva prvič mešala barve, sem mu seveda nudil pomoč, skupaj pa sva tudi razmišljala, kako se zadeve lotiti. Moram reči, da ima res občutek za sredino in kompozicijo,« je avtorja predstavil mentor Damijan Cvek in v nadaljevanju opisal vsa razstavljena dela.

Zbrane je pozdravila tudi direktorica VDC Tolmin dr. Sandra Medveš Berginc in poudarila, da tako velika udeležba za njih pomeni veliko zanimanje za Luko in njegovo ustvarjanje:

»Izpostavila bi rada dve posebnosti, ki jih opažam pri Luku. Ena je ta, da se je Luka komaj lani vključil v VDC Tolmin in v roku enega leta uspel pripraviti tako čudovito likovno razstavo. Damijan je pri njem takoj po vključitvi zaznal pravi risarski in slikarski talent in je začel res z veseljem delati z njim. In danes je pred nami rezultat njunega skupnega dela. Kot drugo pa moram izpostaviti, da se je leto oktobra Luka udeležil državnega tekmovanja v ročnih spretnostih Ability Adria, na katerem je tudi Luka slikal na platno in dosegel odlično tretje mesto.« Tu je direktoričino izvajanje prekinil močan aplavz za Luko. V nadaljevanju je dr. Sandra Medveš Berginc poudarila še eno Lukovo posebnost, ki je zanjo res najbolj pomembna in za katero upa, da bo primer dobre prakse še za koga drugega:

» Ta posebnost je v tem, da je Luka po nekaj mesecih vključitve v VDC spoznal, da bi se lahko malo bolj osamosvojil, da bi lahko začel malo bolj samostojno živeti in ne bi bil več v hotelu mama. Predlagal je zamisel, da bi živel skupaj z njegovimi vrstniki in prijatelji v Tolminu. Mi smo njegovo zamisel vzeli resno, Luka pa je bil prepričan o pravilnosti svoje odločitve z vso njegovo notranjo motivacijo. Pri tem je bila res velika podpora vseh delavcev v VDC in seveda velika, velika podpora staršev, ne nazadnje tudi lokalnega okolja. Zato se na tem mestu vsem zahvaljujem in izražam pohvalo za tako veliko podporo. Oseba s posebnimi potrebami potrebuje podporo okolja, da lahko uresničuje neke želje in dosega cilje, ki si jih je zastavila. Luko pogosto povprašam , če je v Tolminu zadovoljen in vedno mi zatrdi, da je. Če je pa kaj narobe, se sproti pogovorimo in rešimo zadevo.  Luka živi v bivalni skupnosti Zalogu s še štirimi vrstniki od ponedeljka do petka, ob koncu tedna pa se z veseljem vrača domov. Kot pač vsak študent ali dijak. Zato, Luka, ti iskreno čestitam za tvoje dosežke, pa tudi za tvoje odločitve,« je zaokrožila svoj nagovor dr. Sandra Medveš Bergincin mu v zahvalo predala šopek rož.

Luka se je zahvalil za vse in dodal:

»Hvala, ker ste prišli na odprtje moje razstave. Zelo sem vesel! Če bom spet imel tukaj razstavo, vas spet povabim.«

Seveda je Občina Bovec z veseljem odstopila prostore tako za samo slovesnost ob odprtju razstave kot tudi za razstavo samo, odprtja pa se je z velikim veseljem udeležil tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki so ga seveda povabili k besedi.

»Luka, ti si car! Ti se nam zahvaljuješ, da smo prišli na to razstavo, a danes se moramo zahvaliti mi tebi, da smo lahko tu s tabo. Verjamem, da danes ni Bovčana in nobenega, ki ne bi bil ponosen nate! Ti in tvoji prijatelji dokazujete, da v življenju ni ovir in da se da s trdo voljo in zagnanostjo ter s poštenim delom premagati vsako oviro. Verjamem, da je nate ponosen tudi tvoj menor Damjan, ki živi za VDC, tako kot tudi njegove sodelavke. Imam prijetno priložnost, da se vsako leto ob koncu leta udeležim vaše novoletne prireditve, da vas obiščem, in moram reči, da se napolnim z neko posebno energijo, ko vidim, kako malo je potrebno, da varovancem polepšamo dan in življenje. V Bovcu gostimo svetovno znane umetnike, toda to, kar doživljamo danes, presega vse. Ne samo, da se veselimo s teboj, temveč smo vsi ganjeni, presrečni, da smo lahko z Lukom in da imamo v Bovcu enega takega umetnika. Luka, Bovčani smo ponosni nate!« In tu je njegovo izvajanje zopet prekinil dolg in močan aplavz. V nadaljevanju je Mlekuž izrazil prepričanje, da bomo priča še drugim Lukovim razstavam, saj so dela, ki so tokrat razstavljena, navdušila in presenetila čisto vse udeležence odprtja razstave.

Slikarsko razstavo si bo mogoče ogledati do januarja 2020, v času urnika muzeja v Strgulčevi hiši.

Za konec pa še besede, ki jih je Luka Kemper izrekel kot povabilo na razstavo in so bile natisnjene tudi na uradnem vabilu:

»Slikanje mi pomeni veselje. Rad slikam. Ko slikam, sem zadovoljen!«

Zapisal in foto: MILAN ŠTULC