Kiparska razstava Urške Heller “Sove, simbol modrosti” in fotografska razstava Dušana Ježa „Srečanje z živalmi“, se postavljata na ogled prav v času prihajajoče pomladi. Za organizacijo je poskrbelo DRUŠTVO ARS BOVEC, ljubitelji umetnosti pa so se tako spet zbrali ob novem dogodku, ki bogati bovško kulturno krajino.

Avtorja in razstavo je predstavila mag. Cecilija Avsenik in v uvodu poudarila, da sta avtorja razstave, kiparka Urška Heller in fotograf Dušan Jež, umetnika vsak na svojem področju ustvarjalnosti z zelo dolgo tradicijo, ki sta velikokrat skupaj razstavljala.

V imenu Društva ARS Bovec je zbrane pozdravil Bogdan Vidmar, duhovni pomočnik Župnije Bovec. V svojem nagovoru je ob čestitkah avtorjema izpostavil zanimivo povezavo razstave med realnostjo fotografije in abstrakcijo kiparskih upodobitev.  Pri tem pa poudaril, da se tudi abstraktnost s poglobljenim razumevanjem vedno bolj približa realnosti, kar daje tudi tej razstavi še posebno zanimivo težo. Z njegovim nagovorom je bila razstava tudi uradno odprta.

Za kulturni program sta z glasbenimi vložki poskrbela učenca bovškega oddelka Glasbene šole Tolmin, in sicer na saksofonu Eli Kovačič in na harmoniki Jan Bizjak.

Umetnika sta na kratko predstavila razstavljena dela, čestitke pa jima je izrekel tudi župan Občine Bovec Valter Mlekuž in se jima z vrtnicama zahvalil, ker sta v Stergulčevo hišo zopet prinesla nekaj življenja:

»Odločili smo se, da upravljanje Stegulčeve hiše zopet prevzame Občina Bovec, saj ji moramo ponovno vdahniti življenje. Prav take čutne razstave so prvi korak k temu, da bodo ti prostori ponovno zaživeli. Zato prisrčna hvala tudi Društvu Ars, ki organizira ta in še številne druge dogodke,« je še izpostavil Mlekuž in povabil k ogledu.

Kiparka Urška Heller se je rodila leta 1948 v Zurichu v Švici. V Ljubljani je končala šolo za oblikovanje, na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pa je obiskovala triletni tečaj kiparstva in nato nadaljevala šolanje v ateljeju kiparja Stojana Batiča. Pozneje je znanje izpopolnjevala pri akademskem kiparju Miliju Cvelbarju. Kiparka Urška Heller se že vrsto let posveča eni najstarejših oblik kiparskega dela, modeliranju v glini, njeno glavno izhodišče pa je že nekaj časa figuralika. Hellerjeva je kiparka umirjenih in subtilnih oblik, ki ji domišljen postopek zmodeliranih, in nato do kraja zglajenih in vseh nadrobnosti očiščenih kipov omogoča doseči zaželen likovni učinek. Javnosti se je velikokrat predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah,  Kiparska dela Urše Heller (v bronu in v glini) krasijo prostore nekaterih javnih ustanov, verskih stavb in gospodarskih družb. Lahko bi rekli, da imajo Urškina dela na Bovškem že domovinsko pravico. Razstavljala je že v cerkvi Device Marije, v trdnjavi Kluže, v Kulturnem domu, v cerkvici sv. Lenarta in pred dvema letoma, kot že rečeno, prav v prostorih Stergulčeve hiše. V Bovcu pa ima, kot redkokateri slovenski umetnik svojo stalno galerijo v stanovanjski hiši družine Rupnik. Omeniti velja še, da ima v trdnjavi Kluže v depoju lepo število svojih umetnin. Med njenimi številnimi ciklusi so najbolj znani Don Kihot, Slovenski narodni junaki, Angeli, Križev pot in drugi. Tokrat se Urška predstavlja s svojimi sovami, ki so, kot govori naslov razstave, simbol modrosti.

Fotograf Dušan Jež iz Ljubljane je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vodil foto skupino Moste, od leta 1990 do 2005 pa je bil poklicni umetniški in politehnični fotograf. Njegova fotografska mentorja sta bila Tihomir Pinter in Joco Žnidaršič. V starih fotografskih tehnikah pa se je izpopolnjeval pri brazilskem fotografu Luizu Monforteju. Bil je med najbolj objavljanimi fotografi v Sobotni prilogi Dela – objavil je kar 400 fotografij, iz tega opusa je prejel dve nagradi svetovnih fotografskih natečajev UNESCO in dve nagradi korporacije Nikon. Njegovi znani fotografski cikli so: Ljubljanski grafiti, Idrijska rudarska dediščina, Partizanska bolnišnica Franja, Po poteh Don Kihota, Ljubljana – Amsterdam in Slovenske elektrarne. V stavbi evropskega parlamenta v Bruslju in v spominskem centru Dachau je fotografsko in vsebinsko predstavil taboriščni tarok arhitekta Borisa Kobeta. Posvečal se je fotografiranju kurentove tradicije na Ptujskem polju. Leta 2009 je za Zbornik ob 90. letnici Univerze v Ljubljani objavil 450 fotografij. Njegove fotografije so bile objavljene v številnih knjigah, revijah in na znamkah. Njegov zadnji ciklus Srečanje z živalmi pa si danes lahko ogledujemo prav v teh prostorih.

Pripravil in foto: MILAN ŠTULC