Poletni meseci v našo majhno, a z naravnimi danostmi bogato državo pripeljejo vedno večje število tujih turistov, kar ima za posledico tudi večjo možnost kršitev rabe slovenskega jezika. Slovenski ponudniki se, v želji po čim večjem zaslužku, skušajo čim bolj približati potrebam tujih kupcev, zato oglasni panoji, meniji in drugi napisi, ki turiste nagovarjajo nemalokrat vsebujejo opis ponudbe v tujem jeziku (največkrat v angleščini), medtem ko o slovenščini ni ne duha ne sluha.

Podjetja morajo pri poslovanju s potrošniki spoštovati določila Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Oba zakona namreč urejata obvezno rabo slovenskega jezika pri poslovanju in oglaševanju storitev oziroma blaga, s tem da je uporaba posameznih tujih besed načeloma dopustna, če gre npr. za besede, ki jih večina slovenskih potrošnikov uporablja v vsakdanjem življenju oziroma pozna njihov pomen. Izjema so lahko tudi določene besede, besedne zvez ipd, ki so registrirane blagovne znamke in imajo zato njihovi imetniki v skladu z Zakonom o industrijski lastnini pravico do njihove uporabe v obliki kot so registrirane.

Raba slovenskega jezika v razmerju podjetij do potrošnikov.